PRVI JESENSKI POLITICNI SOK

Odstop predsednika slovenskega parlamenta

Drzavni zbor je v ponedeljek, 5.septembra, sprejel pismo,ki mu ga je pisal sam predsednik zbora mag.Herman Rigelnik in v katerem parlamentu sporoca,da odstopa kot poslanec liberalne demokracije in kot predsednik parlamenta.Zago- tovo je to dejanje napovedalo vroco politicno jesen v Sloveniji.

Odstop predsednika slovenskega parlamenta mag.Hermana Rigelnika je gotovo dejanje,ki je na samem zacetku parlamentarnega leta presenetilo tudi najozje Rigelnikove sodelavce v parlamentu in strankarske kolege,kot tudi njegove politicne nasprotnike.O tem, da namerava odstopiti, se mag. Rigelnik namrec ni posvetoval z nikomer in tako tudi javnost ni mogla zvedeti za ta njegov namen. Edini,ki je to lahko slutil ,je bil predsednik slovenske vlade in predsednik stranke liberalnih demokratov dr.Janez Drnovsek.Namrec, Rigelnik mu je konec julija omenil svoje namene,toda kasneje o tem nista vec govorila.

Rigelnik je zagotovo dokaj samosvoj clovek,ki drugim ne pusti dosti vpliva- ti na svoje odlocitve.Znan je kot izjemno dober manager,ki je vedno zelo rad sprejemal,kot sam pravi, izzive.Tako so ga ti izzivi vodili skozi nekaj vec- jih slovenskih podjetij in sicer ravno takrat,ko so se znasla v ekonomskih te- zavah - od mariborske Metalne, celjske Kovinotehne do velenjskega Gorenja.S sanacijo slednjega se je tudi najbolj proslavil.

Posebnih politicnih ambicij Herman Rigelnik ni imel nikoli.Tudi ko je bil clan Drnovskove vlade,je skrbel za podrocje gospodarstva,iz katerega je tudi prisel.Mesto predsednika parlamenta je pred skoraj dvema letoma sprejel zato, ker je takrat ocenil - in to je bil zanj dovolj mocen izziv - da je za Slove- nijo najpomembnejse, da postane pravna drzava, to pa je mogoce le ob dobro delujocem parlamentu.

Po manj kot dveh letih Rigelnik ocenjuje,da je to svojo nalogo dobro op- ravil,kajti v tem casu jeslovenski parlament sprejel skoraj vso potrebno za- konodajo s podrocja gospodarstva,vkljucno z lastninjenjem.Uzakonil je sodno vejo oblasti,sprejel zakonodajo o organizaciji drzavne uprave,do konca leta pa naj bi se koncala tudi reforma lokalne samouprave.

Seveda pa se ob tem postavlja vprasanje ali - kljub omenjenim uspehom po njegovi lastni presoji - lahko poslanec oziroma celo predsednik parlamenta, odstopi ze v prvi polovici stiriletnega mandata oziroma kako to lahko pojasni in opravici pred volilci.Kljub temu, da je mag. Rigelnik zanikal to moznost,se mnogi sprasujejo ali morebiti ni razlog v razlicnih podtikanjih in anonimnih obtozbah ,ki jih je pred dobrim letom dni zacela na slovenski politicni vrh naslavljati takoimenovana Civilna iniciativa.To je skupina slovenskih intelek- tualcev,ki se ostro zoprstavljajo zlasti predsedniku Kucanu in so precej nak- lonjeni Janezu Jansi. Ena prvih njenih "zrtev" je bil ravno Herman Rigelnik. Ta organizacija namrec uporablja eno najbolj subtilnih metod specialne vojne, ki se koncajo s politicnim lincem.Se je predsednik parlamenta s svojim odsto- pom skusal izogniti ravno temu? Vprasanje, saj v javnosti tem podtikanjem ni nikoli dajal posebnega poudarka,temvec je le obvestil clane kolegija , zadevo pa je predal policiji.Ta in pa sodni organi pa doslej niso odkrili nicesar.Ri- gelnikova ocena tega neuspeha je,da s tem niso kaj dosti prispevali k demok- raciji na Slovenskem.

Nekateri pa iscejo razlago nenadnega Rigelnikovega odstopa v strankinem notranjem nesoglasju,tocneje, v nestrinjanju med njim in predsednikom vlade dr.Janezom Drnovskom.Te, sicer za javnost obcasne nesporazume, Rigelnik razla- ga kot "razvojne tezave",kajti se vednose bije boj med zakonodajno (parlamen- tarno) in izvrsilno (vladno) oblastjo.

Rigelnikov nenadni odstop je med strankami vladajoce koalicije povzro- cil najprej veliko presenecenje,pa tudi ze vecanje obcutka politicne nesta- bilnosti oziroma strah pred vecjo politicno skodo,ki lahko nastane.Poslanci slovenske nacionalne desnice so odstop ocenili kot povsem strankarsko zadevo, v nacionalni stranki menijo ,da Rigelnikov odstop kaze na krizo vladajoce koalicije , Janez Jansa pa je dejal,da slovenski socialdemokrati ta odstop pozdravljajo.

Kakorkoli ze , Liberalni demokrati bodo zaceli v tehdneh pospeseno is- kati novega predsednika parlamenta.Le redki namrec so, ki verjamejo, da bi to mesto lahko zasedel prenovitelj dr.Lev Kreft,eden izmed treh sedanjih podpred sednikov ,kateremu so pravila demokracije in parlamentarnega dela najblizja.

Herman Rigelnik o tem ne razmislja. Odlocil se je oditi, iz dobro obve- scenih krogov pa se slisi,da gre spet v gospodarstvo.

TANJA HROVATIN,AIM