SPREMENJEN ZAKON O DRZAVLJANSTVU
Ceprav je slovenski parlament konec novembra lani obravnaval spremem- be zakona o drzavljanstvu,je ta razprava spet prisla na dnevni red parlamen- ta.Strah nacionalisticno usmerjenih poslancev slovenskih parlamentarnih strank je zlasti pred ljudmi iz drzav nekdanje Jugoslavije vecji,kot pa je njihov strah pred "pravimi" tujci, zato so zeleli zaostriti pogoje za prido- bitev slovenskega drzavljanstva,kar pa jim ni ravno najbolj uspelo.
Konec lanskega novembra so poslanci slovenskega parlamenta,na predlog
opozicijske Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika,nekaj novitet tri le-
ta starega zakona o drzavljanstvu,ki je bil eden iz takoimenovanega "paketa
osamosvojitvenih zakonov".Toda,po tem sprejetju je Drzavni svet,ki lahko da
veto na sprejem nekega zakona,to tudi storil.Predlagatelji so kljub temu,tako
kot jim to dovoljuje poslovnik,dosegli ponovno obravnavo tega zakona,toda ta-
krat jim ni vec uspelo dobiti vecine glasov.
Skupina nacionalisticno usmerjenih poslancev Slovenske ljudske stranke je takoj po novemberskem "porazu" pripravila nov predlog sprememb in sicer,da je za pridobitev drzavljanstva z naturalizacijo potrebno,da prosilec zivi v Sloveniji najmanj 15 let,od tega 10 let neprekinjeno,kajti le tako se lahko, po njihovem mnenju,zagotovi dejanska integracija v zivljenjsko okolje. Predlagali so tudi,da oseba,ki je porocena s slovenskim drzavljanom, lahko z naturalizacijo pridobi slovensko drzavljanstvo,ce zivi v Sloveniji neprekinjeno vsaj pet let in seveda izpolnjuje ostale potrebne pogoje.Pred- lagatelji pa so v tej zakonski zahtevi izpustili sporno dikcijo,da to velja za porocene s slovenskim drzavljanom "po rodu".Prav ta dolocba,ki dejansko pomeni delitev slovenskih drzavljanov na dve kategoriji,je bila lanskega no- vembra razlog,da je zakon padel.Drzavni svet je namrec menil,da je taksna formulacija v nasprotju s slovensko ustavo,ki zagotavlja vsem drzavljanom enake pravice in temeljne svoboscine oziroma da so vsi drzavljani pred zako- nom enaki.To bi bilo tudi v nasprotju z mednarodnimi akti in sporazumi, ki opredeljujejo temeljne clovekove pravice in svoboscine,ki jih je podpisala se SFRJ in katerih naslednica je tudi Slovenija.
Potrebna dolzina bivanja v drzavljanskem zakonu,da mora tujec ziveti v Sloveniji 10 let,od tega pred vlozitvijo prosnje za drzavljanstvo pet let neprekinjeno,je ostala nespremenjena.Namrec,zakonodajalec se je pri pripravi tega zakona ze tako za bolj zaostrene pogoje,kakrsne postavljajo evropske drzave.Tako je za pridobitev avstrijskega drzavljanstva potrebno desetletno stalno bivanje v drzavi,medtem ko so Svicarji to ublazili in se odlocili le za tri leta.
V Sloveniji ne bo " jezikovne policije "
Slovenski parlament pa je sprejel spremembo zakona,ki pravi,da mora prosilec "aktivno obvladati slovenski jezik v pisni in ustni obliki,kar do- kaze z ustreznim preizkusom".Tega mora opraviti pred strokovno komisijo,ki jo imenuje vlada in ki tudi doloci kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenscine.Vlada sicer s taksno spremembo ni soglasala,ker je menila da je dosedanji nacin preverjanja znanja slovenskega jezika pred ustrezno komisijo,povsem v redu.
Poslanci pa so zavrnili predlog,da bi izpolnjevanje tega pogoja ugotavljala posebna sluzba notranjega ministrstva.Torej,naj bi nekaksna "jezikovna policija" ugotavljala,ali oseba ,ki je zaprosila za slovensko drzavljanstvo v javnem zivljenju in na delovnem mestu res govori slovensko. V razpravi smo namrec slisali vrsto predvidljivih humornih situacij,ki bi se pri tem lahko dogajale.Na primer: jezikovni policaj hodi tesno za "kandida- tom" po ulicah in restavracijah (kajti tudi to je "javno zivljenje") in pos- lusa , ali govori slovensko ali ne.Nekateri so menili,da bi v tem primeru, lahko zavrnili drzavljanstvo tudi dobremu delu "cistih" Slovencev!
Politicna narava sprememb drzavljanskega zakona
Ostali,manj nacionalisticno opredeljeni poslanci so v razpravi po predlaganih spremembah opozarjali,da gre za izrazito politicen zakon in kot je poudaril dr.Dimitrij Rupel,se morajo Slovenci strezniti in prekiniti s tradicionalnim emocionalnim opredeljevanjem nacionalnih vprasanj.Otresti se morajo ksenofobicnega strahu pred tujci,je dejal Rupel in nadaljeval:"Ni se nam treba vec tako bati tujcev,kot smo se jih v casih,ko smo bili pod Avstri- jo ali kasneje,v casu skupne Jugoslavije.Slovenija ima namrec vse moznosti, da uredi razmere s tistimi,ki niso,toda zelijo postati clani slovenske drza- ve".
Po mnenju Zorana Thalerja,predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, se v javnosti ustvarja napacen vtis,da je Slovenija pre- plavljena z naturaliziranimi drzavljani oziroma tistimi,ki se porocajo s Slovenci zato,da bi se dokopali slovenskega drzavljanstva.Po podatkih not- ranjega ministrstva je bilo doslej dodeljenih okoli 4.000 drzavljanstev z naturalizacijo in le okoli 600 drzavljanstev s poroko. "To pa je priblizno toliko,kolikor Slovencev vsako leto umre v prometnih nesrecah",je dejal Thaler.Po njegovem mnenju,to seveda niso stevilke,ki bi v cemerkoli ogrozale slovenski narod.
TANJA HROVATIN, AIM