SINDIKATI V SLOVENIJI

Po osamosvojitvenem procesu v Sloveniji in stevilnih pluralizacijah slovenske druzbe,smo doziveli tudi sindikalni pluralizem,ki ima stevilne prednosti,pa tudi negativne strani.Sindikati se med seboj locijo na gospodar- ske in negospodarske.Medtem ko so negospodarski sindikati bolj usklajeni in enotno nastopajo na razlicnih pogajanjih,predvsem kar zadeva place,pa so gos- podarski sindikati tako razlicni,da tezko najdejo skupni jezik, kar onemogoca ali vsaj podaljsuje cas pogajanj z delodajalci in vlado.Naj med gospodarskimi sindikati omenimo predvsem stiri.To so Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Neodvisnost-konfederacija novih sindikatov Slovenije,Pergam in Konfederacija 90.

Najvecji in najmocnejsi med vsemi je Zveza svobodnih sindikatov Slove- nije,ki zdruzuje vecje stevilo neodvisnih sindikatov dejavnosti in steje okoli 460 tisoc clanov.Med sindikati dejavnosti je najvecji in najmocnejsi Sindikat kovinske in elektro industrije,ki ima vecino clanov v slabo stojecih podjetjih, saj si ta industrija se vedno ni opomogla ob izgubi jugo-trgov,po razpadu Jugoslavije.Ta sindikat celo kaze vedno vidnejse znake osamosvajanja iz omen- jene Zveze svobodnih sindikatov.Svobodni sindikati,ki so tudi nasledniki nek- danje Zveze sindikatov Slovenije imajo tako decentralizirano obliko,da zaradi "demokracije" v Zvezi prepogosto pozno oblikujejo enotna stalisca do zakonov in drugih druzbenih dogodkov.Naj omenimo tudi to,da je Zveza svobodnih sindi- katov mocno vezana na eno izmed se koalicijskih in vodecih strank,Zdruzeno listo socialnih demokratov oziroma naslednico bivsih komunistov.

Na drugem bregu,nasproti Zvezi svobodnih sindikatov,je sindikat Neodvi- snost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije,ki je mocno vezan za Social-

demokratsko stranko Slovenije,katere predsednik je obrambni minister Janez Jansa.Ta sindikat se je razvil kot izrazito nasprotje nekdanjega socialistic- nega rezima in je v vecnem sporu s Svobodnimi sindikati.Zato tudi predsednika tega sindikata nekateri imenujejo slovenski Lech Walensa.Treba pa je poudari- ti,da je to sindikat,ki je pogosto v sporu z vsemi drugimi sindikati in v teh sporih izgublja ogromno energije,ki bi jo moral preusmeriti v bolj strokovne tokove,ne pa v politikantstvo.

Omeniti velja se dva sindikata - Pergam in Konfederacija 90.Oba,pred- vsem slednji,sta apoliticna in sledita predvsem interesom svojih clanov. Kon- federacija 90 zdruzuje delavce v pomorstvu,kontroli letenja,trgovini in druge sindikate dejavnosti.Pergam pa zastopa delavce papirne,graficne in zalozniske

dejavnosti.Deluje precej "bojevito", saj ne izgublja casa z vpletanjem v med- sindikalne boje.S svojim energicnim predsednikom je mnogokrat trn v peti tako sogovornikom vlade kot tudi predstavnikom delodajalcev.

Naj omenimo se negospodarske sindikate,ki so zaradi ze prej omenjene medsebojne usklajenosti,tik pred podpisom kolektivne pogodbe oziroma tarifne priloge z vlado.Med njimi je strokovno in tudi stevilcno mocan sindikat drzav- nih in druzbenih organov.Ob tem gre opozoriti tudi na obcasno sindikalno neso- lidarnost,saj negospodarski sindikati niso storili nicesar,ko je vlada nekate- rim dejavnostim omejila ali prakticno prepovedala stavko.

V zadnjih mesecih je sindikalna dejavnost usmerjena predvsem v poga- janja o socialnem sporazumu in novih izhodiscnih placah - tako v gospodarstvu
kot tudi v negospodarstvu.Socialni sporazum,to lahko zanesljivo trdimo, ne bo podpisan se nekaj casa,saj so interesi med tremi partnerji,torej,sindikati, vlado in delodajalci,prevec razlicni. Vlada,ki je ,resnici na ljubo, sindika- tom ob koncu lanskega leta namenila kar nekaj casa,vendarle postavlja izredno ultimativne pogoje zaradi katerih se je zelo tezko pogajati.Medsindikalni spo- ri pa pogajanja se dodatno otezujejo.Pa vendar je ob tem zanimivo dejstvo,da ima sedanja vlada dr.Janeza Drnovska neko znacilno nerazmerje oziroma razmerja sploh nima.Pogosto jih kar ignorira,saj jih ne vabi na strokovne posvete, na primer ,o zakonih,ki so se posebej pomembni za delavce.

Sindikati se zato pogosto zatekajo h groznjam s stavkami,saj sta pre- hod na trzno gospodarstvo in privatizacija podjetij povzrocila stevilna odpus- canja delavcev,brezposelnost in sikaniranja ljud,ki so v prejsnjem sistemu cutili vecjo mero socialne varnosti.Zal,tudi stavke nimajo pravih ucinkov ali uspeha,saj je tiste,ki imajo zaposlitev,pa ceprav vec mesecev ne prejemajo plac,tezko pripraviti do stavke zaradi tistih,ki naj bi delo izgubili.Strah, ki se je porodil med delavci,je namrec tezko opisati,saj ta strah izhaja pred- vsem iz bojazni za prezivetje druzine.Toda,vseeno je treba priznati,da stavka vendarle zagotavlja dejstvo,da se bo nasprotna stran pogajala.

Kje so torej in kaksno vlogo imajo slovenski sindikati ,je tezko opi- sati,saj bo potreben cas,da se do konca organizirajo in spremenijo svoj odnos do politike in lastne vloge v njej.Ali pa morda celo potrebujemo nov sindikat, z natancno definirano vlogo in predvsem strokovnim vodstvom ?

JASNA KRLJIC,AIM