SLOVENSKO - SRBSKI ODNOSI

V zadnjem casu se precej govori o moznosti normalizacije odnosov med Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo in to se posebej po podpisu spora zuma med srbskim predsednikom Milosevicem in hrvaskim predsednikom Tudjmanom. Pred tem so bili odnosi med dvema bivsima republikama bivse SFRJ povsem ohla- jeni in to navkljub temu,da Srbija in Slovenija nikoli nista imeli kaksnih vecjih medsebojnih sporov.Vsaj ne bistvenih.Za zdaj so razni clanki v casopi- sih tako v Sloveniji kot v Srbiji,ki opozarjajo na moznost vzpostavitve dip- lomatskih odnosov ali pa vsaj uradnih stikov med drzavama, bolj ugibanja kot resnica.Toda,tam kjer je dim,je ponavadi tudi ogenj.

Vse skupaj se je zacelo z redno tiskovno konferenco slovenskega zunanje- ga ministra Lojzeta Petrleta.Ceprav slovenski mediji niso porocali o tem,naj bi po pisanju Tanjuga minister Peterle izjavil,da slovensko zunanje ministr stvo "aktivno spremlja vse,kar se je v zadnjem casu spremenilo v odnosih med Ljubljano in Beogradom" in pa "da je normalizacija odnosov z ZRJ pomembna za Slovenijo,zlasti po vse bolj pogostih stikih med Zagrebom in Beogradom".

Slovenski tisk in elektronski mediji,ki te izjave s tiskovne konference sicer niso omenili,so po objavi v srbskem tisku, zaceli mrzlicno raziskovati ozadje teh novic,pa tudi preverjati resnicnost informacije.Slovensko zunanje ministrstvo ni nicesar demantiralo,toda casopis Delo je hotel izvedeti kaj vec. To mu ni uspelo,ker zunanje ministrstvo ni zelelo posredovati uradnega stalis- ca do pisanja Politike.Toda, kmalu se je v Politiki pojavil nov clanek o tem, da je menda v Beograd prispela posebna slovenska delegacija na tajna pogajan- ja s srbsko oziroma jugoslovansko stranjo. To vest pa sta zanikali obe strani, torej,celo zvezno zunanje ministrstvo v Beogradu.

Te nepreverjene novice oziroma govorice mocno spominjajo na primer iz novembra leta 1992,ko se je pisalo o tem,da je Ivan Stambolic,ko je bil na obisku v Ljubljani,sprejel od slovenskega predsednika Kucana sporocilo za takratnega jugoslovanskega premiera Panica,kar se je pokazalo kot neresnicno. Nasprotno,Milan Panic je Slovenijo priznal ,za odgovor pa je dobil Kucanovo sporocilo,da je taksno enostransko ali pa medsebojno priznanje nesmiselno,saj je Zvezna republika Jugoslavija "nezakonita in mednarodno nepriznana drzava." Po tem dogodku se o odnosih med obema drzavama ni vec govorilo.Polozaj se je vse bolj zaostroval.Slovenija je in se vedno podpira oceno mednarodne skupnos- ti,da je Srbija najodgovornejsa za vojno na Balkanu in kot posledica tega je sledila tudi uvedba viz za drzavljane ZRJ,pa tudi prepoved vstopa v Slovenijo za vse avtomobile s srbskimi ali crnogorskimi registrskimi stevilkami.Po nace- lu "ti meni,jaz tebi",so sledili povracilni ukrepi jugoslovanske vlade in tako se zdaj pred slovenskimi in jugoslovanskimi konzulati in ambasadami v tujini delajo vrste cakajocih na vize za vstop v eno ali drugo drzavo.

Vojna, razpad drzave in politicna ,nacionalna in ideoloska nasprotja, namrec niso pretgala vezi med sorodniki in prijatelji v obeh drzavah.Iz Ljub- ljane vsak dan odpeljejo kar stirje avtobusi,ki so bolj ali manj polni potni- kov za Beograd.Ker srbski avtobusi ne smejo vstopiti v Slovenijo, slovenski pa bi morali za vstop v Srbijo placati astronomske vsote, so se prevozniki z obeh strani dogovorili,da se srecajo na pol poti na Madjarskem in da tam potni- ki prestopijo iz enega v drug avtobus ,da bi prisli do zeljenega cilja.Taksna potovanja pogosto trajajo celo 2O in vec ur,toda ljudje potujejo...

Prav zaradi tega bi bil ze cas,da politiki z obeh strani svojim ljudem omogocijo vsaj normalno komunikacijo, o vseh drugih stvareh - od vprasanj delitve skupnega premozenja bivse drzave,do vspostavljanja diplomatskih odno- sov - pa naj se dogovarjajo sami in kolikor casa hocejo.

Kljub temu,da je jugoslovanski zunanji minister Vladislav Jovanovic od Slovenije zahteval opravicilo za takratno zavrnitev ponudbe po medsebojnem priznanju in je to imelo v Sloveniji spet negativni odmev,pa splosna politic- na klima ni nenaklonjena normalizaciji odnosov z Zvezno republiko Jugoslavijo. Nekaj reakcij uradne politike smo zabelezili po vzpostavitvi srbsko-hrvaskega sporazuma in po Peterletovi izjavi,da pozdravlja ta sporazum.Clan zunanjepoli- ticnega odbora slovenskega parlamenta Borut Pahor je dejal:"Glede na vse,kar se dogaja okoli nas,bo Slovenija morala koncno jasno definirati tudi svojo vzhodno politiko.Upam,da se koncuje obdobje,ko smo imeli do tega vzhodnega dela pravzaprav nek nekonsistenten odnos.Zdaj je treba sestaviti mozaik in definirati,kaj tudi sami zelimo,ze zato,da bomo to znali pojasniti tudi nasim sogovornikom..." Predsednik odbora za mednarodne odnose Zoran Thaler pa je Peterletovo 'pozdravljanje' sporazuma Milosevic-Tudjman komentiral:"Ce je nor- malizacija odnosa Hrvaske z ZRJ pozdrava vredno dejanje,potem je na mestu vprasanje,kaj je potem z normalizacijo odnosov Slovenije in ZRJ in nenazadnje kaj Slovenija sploh dela na tem podrocju?" Zelo podobna vprasanja so tiste
dni postavljali tudi novinarji.

Uradnih odgovorov sicer ni bilo veliko,toda predsednik Milan Kucan je v televizijskem intervjuju sicer vztrajal pri svojih zahtevah ispred nekaj let,da bi morala srbska stran v Bosni koncati vojno,da bi morala pristati na enakopravno delitev bivsega jugoslovanskega premozenja in da bi bil sele tako mozen dialog,vendar je vse to povedal v mnogo blazjem tonu kot pa pred dvema letoma.Iz krogov blizu slovenskemu premieru Janezu Drnovsku pa je prav tako slisati,da se dr.Drnovsek zavzema za normalizacijo odnosov z ZRJ in da misli, da se bliza primeren cas za to.Se pred pol leta taksnih tonov ne bi mogli slisati.Zanimiva pa je se ena stvar.Namrec, celo med delom slovenskih nacio- nalistov je mogoce najti politike,ki so za 'otoplitev' odnosov,ki so od kratke vojne v Sloveniji zamrznili.Tako ,na primer, Zmago Jelincic,predsednik Sloven- ske nacionalne stranke vidi prihodnost dobrih odnosov na Balkanu predvsem s Srbijo in dosti manj s Hrvasko,pri cemer sta se povsem strinjala tudi z Vladi- mirjem Zirinovskim,ko sta se sestala ob nedavnem bivanju Zirinovskega na Ble- du.

Skratka, verjetno lahko pricakujemo,da se bodo slovensko-srbski odnosi
v doglednem casu nekoliko izboljsali.Seveda,pa je treba biti realen in ne pricakovati velikih izbruhov medsebojne ljubezni. Toda,kljub temu,da zdaj mor- da izgleda nekoliko drugace,je verjetno,da bosta tako Slovenija kot Zvezna re- publika Jugoslavija (njen uradni naziv se je zacel pojavljati tudi v uradnih slovenskih dokumentih in to brez dodatkov:samozvana ali takoimenovana!) v prihodnosti imeli boljse medsebojne odnose,kot pa jih bosta imeli obe s svojo sosedo Hrvasko.

PETRA VOVK