NACIONALIZEM NA SLOVENSKEM

Vsi tisti,teh pa ni malo,ki trdijo,da v Sloveniji ni nacionalizma,so ali slepi ali pa se sprenevedajo.V casu,ko je nacionalizem v slabem pomenu besede, pravilneje pa bi temu pojavu rekli sovinizem, zajel dober del Evrope in pomem- bno prispeval h krvavim dogodkom na Balkanu,bi bilo povsem nemogoce,da ta val ne ne bi zajel tudi Slovenije.Seveda,pa je vprasanje,v koliksni meri.

Ko smo skusali na slovenski policiji izvedeti o stevilu kaznivih dejanj na osnovi nacionalizma, smo izvedeli,da policija sploh ne spremlja prekrskov in drugih kaznivih dejanj "pod to sifro".Pravijo namrec,da so izgredi,pretepi umori ali kaksna druga podobna pocetja zgolj izjemoma storjena iz teh ,torej, nacionalisticnih pobud,pa je zato nesmiselno spremljati kazniva dejanja pod tem geslom.Trdijo,da lani,torej leta l993, niso zabelezili niti enega taksnega primera!To je precej presenetljivo,saj nacionalizem oziroma sovinizem prej narasca kot ne.

Da ne bi ostali pri nacelnem,nam lahko posluzijo podatki.Najrelevantnejsi so prav gotovo ugotovitve iz priznane raziskave Slovensko javno mnenje,ki jo vsako leto vodi Center za raziskovanje javnega mnenja in mnozicnih komu- nikacij pri Fakulteti za druzbene vede.Avtorji ankete opozarjajo na teznje po izrazitejsem nacionalizmu kot doslej,ceprav je bilo mogoce njegov porast cuti- ti ze v zadnjih nekaj letih.Anketirance so sprasevali po njihovem odnosu do priseljencev,saj je Slovenija,kot najrazvitejsa republika nekdanje Jugoslavi- je zelo privlacna za ljudi iz tistih bivsih jugoslovanskih okolij,kjer je vojna,ali pa kjer nekateri svobodno misleci posamezniki niso mogli vec mirno in varno ziveti.Vsekakor je lazje priti v dokaj poznano okolje,kjer imas morda tudi prijatelje ali pa celo sorodnike,kot pa v popolnoma tuje okolje.V prvem obdobju vojne na Hrvaskem in v Bosni in Hercegovini se je v Sloveniji zato naselilo vec deset tisoc ljudi,nekateri ocenjujejo,da celo nad sto tisoc iz Bosne,Hrvaske,pa tudi Srbije in Crne gore.Potem pa je drzava sprejela vrsto ukrepov,ki so to priseljevanje skoraj povsem zaustavili.

Skoraj tretjina vseh anketirancev v omenjeni raziskavi ( 28,3 odstotka) je menila,da je treba priseljevanje povsem zaustaviti,samo desetina pa meni,da

bi Slovenija lahko dovolila priseljevanje druzinskih clanov tistih drzavlja- nov Slovenije,ki sicer niso Slovenci,a so v Sloveniji za stalno naseljeni.To se vedno izgleda manjsina,toda skoraj 44 odstotkov anketirancev se zavzema za omejevalno priseljevalno politiko.Pri tem verjetno ne bi smeli ocenjevati,da gre zgolj za nacionalizem,temvec bi kazalo vzroke iskati tudi v tem,da je Slovenija v ekonomski krizi in da se je v zadnjem letu drasticno povecalo stevilo nezaposlenih,ki zdaj dosega ze stevilko okoli 150 tisoc,kar je za tako majhno dezelo, s samo dvema milijonoma prebivalcev,veliko.Nova priseljevanja bi nezaposlenost , seveda lahko se mocno povecala.

Zato pa je manj razumljiv egoisticen odnos do beguncev.Medtem ko je se
predlani vec kot 28 odstotkov vprasanih ocenilo,da so ljudje v njihovem okolju naklonjeni in prijazni do beguncev,jih je letos isto menilo le l5,3 odstotka. Se pred dobrima dvema letoma je bila petina Slovencev pripravljena sprejeti begunce k sebi domov,pa je taksnih,po tej raziskavi zdaj v Sloveniji le se 2,3 odstotka.

Poglejmo,kaj je za AIM o beguncih dejal Zmago Jelincic,eden glavnih slove nskih nacionalistov,sicer pa predsednik in poslanec Slovenske nacionalne stranke:"Begunci zajedajo slovensko nacionalno integriteto in rusijo slovenski gospodarski potencial.Stevilo,ki jih ima dvomilijonska Slovenija je ogromno. Slovenska meja je odprta meja in beguncev imamo vse vec.Zato je tudi pri nas, tako kot tudi drugod po Evropi,kriminalnih dejanj vse vec.V Sloveniji se nam- rec organizirajo neslovenske bande,ki grozijo, pretepajo in ropajo.Ni se tre- ba bati,da bi v Sloveniji kdo zazigal domove za tujce.Bati se moramo tega,da

bodo Slovenci zazigali slovenske domove,kar se tudi ze dogaja."

In pri tem lahko Jelincica stejemo celo med manj ekstremne nacionaliste! Eksremnejsi so se clani Nacional-socialne zveze Slovenije,katerih vodja, Matjaz Gerlanc je v Slovenijo povabil Vladimirja Volfovica-Zirinovskega.Oni, pa tudi se kar veliko neorganiziranih posameznikov,bi iz Slovenije izselili vse,kar ni slovenskega rodu.Tako se na slovenski politicni sceni dogajajo zivahne razprave o tem,kako bi morali z referendumom ponovno pretehtati,ali si vsi,ki so leta 1991 dobili slovensko drzavljanstvo,to tudi zasluzijo,da bi morali prepreciti dvojna drzavljanstva in podobno. Pobude za kaj takega sicer vecinoma prihajajo iz skrajno desnih nacionalnih strank,toda zalostno je to, da v parlamentu zanje pogosto glasujejo tudi takoimenovane demokratske stranke, zlasti krscanski demokrati in pa Socialdemokratska stranka Slovenije,ki nima ravno dosti skupnega s socialdemokracijo.In tako se je nacionalizem prenesel tudi na politicno sceno,od tam pa celo v drzavne institucije.Zato drzavo se ne moremo obtoziti,da podpira nacionalizem,res pa je da se o njem prevec mol- ci.Molci se takrat,kadar policisti in cariniki po cele ure mucijo potnike,ki prihajajo z bosanskimi ali pa jugoslovanskimi potnimi listi,molci se takrat, ko drzava ne izda vstopnih viz beograjskemu pevskemu zboru Branko Krcmanovic, ki bi moral peti na veliki proslavi srbskega pravoslavnega praznika svetega Save v ljubljanskem Cankarjevem domu in ce ne bi novinarji dvignili toliksnega prahu,bi se molcalo tudi o tem,da ne sme vstopiti v Slovenijo srbski pevec, kantavtor Momcilo Bajagic-Bajaga.Nmrec,po slovenskih predpisih lahko dobijo slovensko vizo samo tisti drzavljani Zvezne republike Jugoslavije (Srbije in Crne gore),ki imajo v Sloveniji najozje sorodnike ,torej,starse,otroke,moza, zeno ali pa brata ali sestro.Drugim je,razen s posebnimi dovoljenji drzave, vstop prepovedan.Glede nato,da so za Hrvati,Srbi drugi po vrsti najstevilnejsi narod v Sloveniji (menda jih je okoli 50 tisoc),te ljudi,njihove sorodnike in prijatelje taksne stvari prizadevajo.

Kakorkoli ze, nacionalizem je na pohodu tudi v Sloveniji.Zaenkrat se k sreci se ni militanten,ce pa drzava in civilna druzba ne bo nicesar storila, se kaj lahko zgodi,da se bo se razsiril.Zato pa je toliko bolj razveseljivo vedeti,da vsak teden studentje v enem svojih klubov v Ljubljani organizirajo takoimenovane Balkanske zurke,na katerih poslusajo izkljucno glasbo iz Bosne, Srbije,Crne gore,Hrvaske in Makedonije.V posmeh omejenosti.

PETRA VOVK,AIM