SLOVENSKI DAVKI

AIM. LJUBLJANA, 25.01.1994.

Slovenija je majhna in zato draga drzava. Da bi napolnila drzavno blagajno, je davcni sistem temeljito reformirala ze konec leta

1. in tako odpravila sistem javnih financ. Najvecja posledica davcne reforme, predvsem dohodnine, je bilo rojstvo davkoplacevalcev. Ceprav so drzavljani placevali davke tudi pred to veliko spremembo, se tega skoraj nihce ni zavedal. Od takratnih nekaj vec kot 200 tisoc davcnih zavezancev se je stevilo povzpelo na milijon in tristo tisoc davkoplacevalcev.

In kateri so najpomembnejsi slovenski davki? Poleg glavnega osebnega davka dohodnine, je po kolicini zbranega denarja najpomembnejsi prometni davek, med viri davcnih prihodkov, s katerimi se polni drzavni proracun, imajo velik delez tudi carine. Davcna reforma je vplivala tudi na spremembe strukture davkov podjetij. Od nekdanjih 40 prispevkov, ki so jih podjetja namenjala za javno porabo, so ukinjeni skoraj vsi, razen prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in prispevek za primar brezposelnosti. Kljub temu je skupna prispevna stopnja, ki se zaracunava pri placi 48 odstotna in je med najvisjimi v Evropi.

Toda davcna reforma je sele na pol poti. Eden izmed njenih temeljnih ciljev je prav znizanje javne porabe oziroma zmanjsevanje povprecne davcne obremenitve, popravili naj bi tudi sistem uvoznih dajatev. Sicer pa naj bi trzisce davcne obremenitve prenesli na davek na dodano vrednost. Zakon o tem novem davku bo kmalu v parlamentarni proceduri in sovpada s preoblikovanjem Sluzbe druzbenega knjigovodstva. S trznim sistemom prihajajo tudi drugacni premozenjski davki. Davke na posest stanovanj, his, vikendov ze veljajo, vendar je bilo v praksi zaradi izjem zajetih le malo davcnih zavezancev. Davcni zakoni so pac bolj ucinkoviti, ce vsebujejo kar najmanj olajsav in ce je krog zavezancev cim sirsi, kar bodo predlagatelji novega zakona gotovo upostevali.

In kaj je davkoplacevalcem prineslo novo leto 1994? V tem obdobju velikih in hitrih sprememb davcnega sistema postaje vse bolj vidna ena skupna znacilnost. To je vse bolj selektivno obdavcevanje, seveda odvisno do globine zepa posameznega zavezanca. Torej bo obdavcevanje blazje za ljudi s nizkimi osebnimi dohodki. Tako je pripravljen tudi novi zakon o dohodnini, ki je zacel veljati prvega januarja letos, neposredno pa ga bomo obcutili sele prihodnje leto, ko nam bodo davkarji na podlagi oddanih napovedi odmerili zneske naporavnanih racunov do drzave. Tako kot po dosedanjem zakonu o dohodnini bomo drzavi placevali davek na place, oziroma vse osebne prejemke, davke na dohodke iz kmetijstva, iz dejavnosti, iz kapitala, iz premozenja in iz premozenjskih pravic. Novost je, da se vsem davkoplacevalcem osnova za dohodnino zmanjsa za 11 odstotkov letne povprecne place zaposlenih v Sloveniji v tistem letu, za katerega se odmerja davek na dohodek. Lahko pa se zmanjsa se za 3 odstotke, ce bodo zavezanci uveljavili olajsave za porabljeni denar predvsem na tistih podrocjih, za katere je drzava se posebej zainteresirana, kot so nakup vrednostnih papirjev, stanovanja, umetnine, strokovne in leposlovesne literature, zneski za solnine, zdravila... Olajsava so tudi otroci.

Nove so tudi dohodninske lestvice, v najnizji bodo obdavceni le 17 odstotno, kamor spadajo prejemki do 450 tisoc tolarjev. Vecja obremenitev kot doslej bo doletela davkoplacevalce z visjimi prejemki. Ce bo nekdo v celem letu zasluzil 2,7 milijonov tolarjev, bo moral drzavi placati skoraj milijon tolarjev davka. Toda, ker je drzava zvisala davke za tiste, ki nekaj se imajo in znizala za tiste, ki imajo vedno manj, je ugotovila, da bo v proracunu nastal primanjkljaj. In tako je predpisala posebne davke na cigarete in na alkoholne pijace. Zakon o dodatni obdavcitvi cigaret je tako zacel veljati januarja letos, v proracun pa naj bi prinesel dodatnih 7 milijard tolarjev. Za kadilce pa to pomeni 30 tolarjev vec za vsak zavojcek cigaret. Ce bo obveljal predlog zakona, ki naj bi zacel veljati marca, bodo tovrstno polnjenje proracuna mocno obcutili porabniki alkoholnih pijac. 20 tolarjev na liter piva vec in 36 tolarjev na liter vina vec kot doslej, naj bi v drzavno blagajno prineslo nezanemarljivo vsoto denarja. In sicer milijardo tolarjev od trosarine na vino, milijardo stiristo tisoc od piva in milijardo in pol tolarjev od zganih pijac. Ta dva zakona naj bi bila hkrati nekaksna vmesna stopnja do davka na dodano vrednost, kot ga poznajo v drzavah Evropske unije, kjer so poleg cigaret in alkoholnih pijac mocno obdavceni tudi naftni derivati.

Sedeva pa drzava samo s trosarinami na alkohol ne bo mogla pokriti celotnega izpada prihodkov od dohodnine, ki ga je racunala pokriti z davki na vecje avtomobile, vendar ga parlament ni potrdil. Tako naj bi razliko zbrala ze z obdavcitvijo iger na sreco in z davki na dolocene prejemke. Ta zakon, ki obdavcuje vsako pogodbeno delo in je zacel veljati 15. januarja letos je mocno prizadel predvsem podjetja, ki so zaradi narave svojega dela zaposlovale najvec pogodbenih delavcev. Delodajalci bodo tako morali na vsak posamezni bruto izplacani honorar placati 25 odstotni davek, ali pa se odpovedati honorarcem - vseh pa je okoli 30 tisoc. Izjema so le honorarji za avtorska dela in za delo prek studentskih servisov. Casi, ko se je splacalo zaposlovati honorarne delavce so torej minili. Sicer pa je glavni namen zakona o posebnem davku na dolocene prejemke zajezitev razsirjene sive ekonomije in spodbuda podjetjem in zasebnikom, da bi redno zaposlovala ljudi.

Podjetja po novem placujejo tudi davek od dobicka, ki se obracunava in placuje za poslovno leto v obliki mesecnih akontacij. Davcna osnova je dobicek po davcnem izkazu, n a katerega podjetja placajo 30 odstotni davek. Da bo drzava dobila, kar ji pripada, bo za nadzor, pravilnost postopkov in izterjavo davka, uporabljala predpise Sluzbe druzbenega knjigovodstva, za zasebnike pa se velja zakon o davki obcanov. Vendar bo to veljalo do nove organiziranosti davcne uprave, ko naj bi bilo pobiranje davkov tako zgledno urejeno kot v evropskih drzavah.

ALEKSANDRA SAKSIDA