INTERVJU SO MINISTEROT ZA VNATRESNI RABOTI NA MAKEDONIJA DR. LJUBOMIR FRCKOVSKI

Skopje Jan 18, 1994

POLICIJATA PREDNJACI SO REFORMITE

AIM, Skopje - Redakcijata za Makedonija *Reforme u Ministastvo unutrasnjih poslova.* Nacionalni sastav policije - od ukupnog broja samo 6% nemakedonaca.* Sta kaze Frckovski u vezi sa aferom sa oruzjem. * Dezinformacije sire oni koji zele destabilizovati Makedoniju.

AIM: Gospodine ministre, vie dojdovte na celo na MVR vo vreme na tranzicija. Znaci togas koga i vo ova ministerstvo mnogu sto treba da se prilagodi na "novoto vreme". Do kade e dojdeno so reformskite zafati

Lj.F.: Reformskite zafati pocnaa i pred moeto doadjanje i tie tecea, ne cekajci gi proektite na novite zakoni, so kadrovska promena vnatre vo ministrstvoto. Toa bese edno radikalno podmladuvanje vo ministerstvoto. Skoro 85% od vrabotenite sega se mladi profesionalci, normalno obuceni, normalno skoluvani, bez ideoloski impregnacii. Vtoro, se odvivace i blaga reforma na sistematizacijata na ministerstvoto i so stariot zakon, sega uste vazecki, se napravi edna centralizacija na ministerstvoto i ukinuvanje na lokalnata decentralizacija na ministerstvoto i ukinuvanje na lokalnata decentralizacija i horizontalna samostojnost. Prakticno kadrovskata promena zavrsi so vrvot vo MVR, se smenija site 13 nacalnici na OVR-ata vo Makedonija i sega toa se novi ludje, od profesionalnata ekipa so koi OVR-ata raspolagaa. Isto taka i mojata ekipa radikalno se podnovi iako i prethodno ednas bese menuvana. Kolegiumot na MVR zavrsi so rotiranjeto na eden od potsekretarite taka da segasnata ekipa e prilicno harmonizirana, profesionalno bazirana, nezavisno od toa sto politicar stoi na celo na MVR.

Celata reforma, sto e glavna vestina, se izvede zadrzuvajci ja kontrolata vrz kriminalot vo verojatno najnepogodnite uslovi vo koi ovaa zemja pominuvala niz istorijata, koga sosedite bea neraspolozeni kon nea, koga granicite bea nesigurni, odnosno transparentni, koga imase medjunarodni kombinacii so priznavanjeto na republikata i obidi za subverzivni aktivnosti. Ottamu vo takviot period da se izvrsi istovremeno radikalna reforma vo ova ministerstvo i istovremeno da se zadrzi kontrolata vrz kriminalot znaci da se obezbedi edna sigurnost na gradjanite, da se obezbedi situacija vo koja politickite procesi ce se zadrzat vo instituciite i nema da se talkaat niz ulicite, mislam deka e uspeh koj e redok, apsolutno redok vo bilo koja post-komunisticka zemja.

AIM: Ocigledno vo Makedonija ne se sluci ona sto se sluci vo mnogu istocni zemji - raspadjanje na celiot sistem za javna bezbednost po sto nastana totalen haos, sto najverojatno e i vasa zasluga.No sepak vaseto ministerstvo se obvinuva od opozicijata deka e pod partisko vlijanie, i toa pod direktno vlijanie na partijata na koja vie i pripadjate, SDSM. Dali MVR e imunizirana od partiski monopol?

Lj.F.: Toa sto zborevme prethodno delumno e odgovor i na ova prasanje. Mora da bideme na jasno: MVR ne e sega rakovodeno od tehnokrat koj kvazi-neutralno ce ja vrsi svojata funkcija. Ova e normalna situacija vo parlamentarnite demokracii koga politicar stoi na celo na site ministerstva, pa i na toa za vnatresni raboti. No problemot treba jasno da se postavi, a toa e dali svoite politicki stavovi i preferencii gi primenuva i vrz vrabotenite vo strukturata koja ja rakovodi. Medjutoa postoi politicka programa koja znaci gradenje na administracijata kako politicki neutralna. Taa e jasna politicka programa, toa ne e nepoliticka, ili tehnokratska programa, toa e politicki stav deka interes, da receme na eden politicki blok e administracijata da se gradi kako politicki neutralna. Znaci ne e nitu direktna vo nivna korist, na tie koi konkretno vladeat, nitu vo idnina ce moze lesno da se stavi vo bilo cija upotreba, bidejci se gradat vnatresni rezistentni mehanizmi protiv politicka penetracija.

AIM: Sto mozete da ni kazete za nacionalniot sostav vo redovite na MVR. Pri ova go imame predvid nezadovolstvoto od strana na albanskite politicki partii vo Makedonija poradi nesoodvetnata zastapenost na Albancite vo MVR.

Lj.F.: Del od tie komentari drzat. Jas go zateknav ministerstvoto so negde okolu 2,5 % Albanci vo nego, sto e daleku pod zadovoluvackoto i potrebnoto da kazeme nivo na normalna zastapenost na gradjanite od taa nacionalnost vo bilo koj drzaven organ, vo ovoj slucaj i vo MVR. Ona sto vo toj slucaj e neophodno da se napravi e da se otvori jasen pravec na zgolemuvanje na prisutnosta na site nacionalnosti vo MVR.

Ona sto jas go napraviv e slednoto: na policiskata akademija ili fakultetot za bezbednost, koga se vrsese upisot, minatata godina, vospostavivme kvota od 20% za pripadnicite na nacionalnostite, znaci od vkupniot broj zapisani brucosi. Od ovoj broj okolu 15 % pripadjaat na Albancite, kako najbrojna nacionalnost. Toa znaci deka na nekoj nacin obezbedivme prisustvo na nacionalnostite i mislam deka odjekot bese prilicen. Za 70 mesta, se na se vo prva godina, 20 % se 14 ludje. Vkupno imase prijaveno okolu 150-160 kandidati taka da izborot bese dosta golem pa mozevme da napravime pristoen izbor na ludje pod potpolno isti kriteriumi i ne e tocno deka so ovie kvoti kriteriumite za priem se razlicni ili deka pripadnicite na nacionalnostite se primaat po nekoi poniski kriterii. Ova ni ovozmozi da napravime sosema pristoen izbor na kvalitet i apsolutno tvrdam deka tie ludje koi se primeni se primeni pod istite kriteriumi kako i site drugi. Istata taa kvota ja vospostavivme i za srednoto policisko uciliste-policiskiot koledjz- kade sto se primaat negde okolu 250 ucenici od koi 20% od nacionalnostite. I tamu imase ogromen odziv, nemase rezistencija od gradjanite pripadnici na nacionalnostite. Potoa otvorivme permanenten konkurs za priem na nacionalnostite vo policijata, kako policajci, znaici ona prvo nivo, za tie sto doadjaat odnadvor pa se obucuvaat po kursevi i toa posebno vo Zapadna Makedonija. So toa brojkata za edna godina na prisustvo na Albancite se pokaci od 2,5 na 4,6%. Toa e mnogu bitno bidejci se dvizi procesot, nema nekakva rezistencija vnatre vo ministerstvoto, naprotiv toa mosne dobro se prima bidejci imame dobri ludje koi gi primame. Nemame ludje koi pri toa ni se pokazuvaat kako da receme "kukavicji jajca" ili "truli daski".

Malku e cudno, mozebi bizarno, vo pocetokot sto policijata prednjaci pred drugite ministerstva vo ovaa nasoka. Bi bilo normalno ili logicno da bese obratno , naprimer taa da davase najgolem otpor na takvata reforma no toa e taka verojatno zatoa sto toa zavisi od sostavot i od covekot koj go vodi ministerstvoto a vtoro e toa sto ludjeto vo nego se profesionalci i mozat tocno da gi procenat interesite . Mislam deka tuka sme dobar primer i za drugite ministerstva i za celokupnata drzava.

AIM: Vo okolnosti, koga najblago receno postoi nacionalna nedoverba, dali nemakedoncite treba da se cuvstvuvaat dobro zasstiteni od policijata koga se ima predvid nejziniot nacionalen sostav pri sto, spored nekoi podatoci, vo redovite na MVR nemakedonci ima samo okolu 6%. I vo opstinite kade sto mnozinskoto naselenie e nemakedonsko vo policijata najzastapeni se Makedoncite. Dali toa znaci deka se uste ne im se veruva na drugite?

Lj.F.:Ne. Takviot procent e rezultat na cetrieset godisna profesionalna i kadrovska selekcija vo ministerstvoto od poranesniot period. Vo ovoj period od dve godini, vi go prestaviv trendot na reformskite zafati vnatre vo ministerstvoto i da zaklucam vo eden kratok period ne mozeme da ocekuvame radikalno pomestuvanje na toj procent pri toa zadrzuvajci ja, a toa e glavnata vestina, osnovnata funkcija na ministerstvoto, zadrzuvajci gi cuvstvoto za drzaven interes koj toj go brani i negovata osnovna funkcija - eliminacija na kriminalot. Ovie dve zadaci mislam deka ce gi obavime paralelno i toa vo bliska idnina koja e pred nas.

AIM: Neodamnnesnata afera za svercot so oruzje dobi golem publicitet vo i nadvor od Makedonija. Ima tvrdenja deka nekoi dezinformacii koi se koristea na Zapad kako naprimer ona za kolicinata na oruzjeto (brojkata se zgolemuvase za deset i povece pati) kako i za javnite licnosti vkluceni vo nea pri sto se spomnuvaa iminja na ministri, poteknuvaat tokmu od vaseto ministerstvo i toa so cel da se narusi ugledot na Albancite nadvor od zemjata. Koj e vasiot komentar?

Lj.F. Jas ne bi gi komentiral stavovite deka toa poteknuva od naseto ministerstvo bidejci vo ovaa afera nie imavme jasen stav i javno go objavivme na press-konferencijata koj go potkrepivme so argumenti, koj suma sumarum zavrsi so poplnuvanje na krivicnite prijavi za ovie lica. Toa e nasiot krug i toa bese javno kazano i okolu argumentite koi bea javno pokazani i kazani nie sekogas mozeme povtorno da zboruvame bidejci nie stoime zad toa a ostanatoto e spekulacija. Dali toa go narusilo ugledot na albanskite partii vo stranstvo ili na Albanija kako drzava i na nekoi drugi sosedni drzavi toa e sega problem na posledicite na politickiot odek na nekoj nastan na koj nemaat vlijanie sekogas nitu mozat da go predvidat sekogas akterite vo nego, nitu pak mozat da go sprecat.

Nie tvrdevme na press-konferencijata a jas toa e sega go tvrdam deka ima jasni dokazi za involviranosta na edna sosedna drzava vo celata rabota. Toa go znaat i sluzbite na taa drzava i nezavisno od demantite od taa strana toa ostanuva fakt koj e predocen i na eden broj stranski drzavi za da mozat jasno da se razberat vistinskite politicki opcii na nekoi drzavi vo regionot koi pak direktno ja zasegaat i Makedonija no i mirot vo regionot i na koi medjunarodnata zaednica mora da izvrsi pritisok za da tie opcii bidat pod kontrola. Toa e normalna politicka aktivnost i nikoj ne bi trebalo da ocekuva deka taa moze da izostane posle izleguvanje na videlina na dokazite za tie vrski vo celata afera. Ottamu jas mislam deka nie se odnesuvavme krajno korektno, povece se slusaa komentarite za navoden obid za minimiziranje na aferata a od druga strana se slusaat komentari za blamiranje na edna sosedna drzava ili albanskite partii vo Makedonija. I dvete pozicii ne se tocni. Mislam deka nie mosne uspesno policiski i mosne vesto politicki ja izvedovme celata akcija postignuvajci go efektot a zadrzuvajci ja sistinata na pravnata drzava i na pravilata na igra koi vo demokratijata se mnogu vazni i na toa ludjeto ce se naviknat bidejci e nevozmozno da se trguva so oruzje ili so droga i pritoa na povrsinata da se drzi mazna sostojba a posledicite da gi trpi bazisot na stabilnosta na opstestvoto, toa e mojot komentar.

IBRAHIM MEHMETI