USOGLASUVANJE NA RASCEKOROT
AIM, Skopje,06.01.1994
Makedonija uzgleda e spremna da go prevzeme odlucuvackiot cekor za da go izmeni staroto i da navleze vo novi prestrukturiranja na site oblasti. Za da se fati cekor i da se dojde do pravilniot pravec po koj se dvizat site zemji kade sto vladeat pazarnite zakonitosti makedonskata vlada se odluci za stabilizacionata programa koja pred se ima za cel vo ova republika da se stvorat novi pravila i nozete da se protegaat kolku sto e dolga cergata. Takvite merki imaat svoi privrzanici kako i protivnici bidejci se zadira vo vece so decenie stvorenite naviki koi ne mozat da se menuvaat tuku-taka. Tokmu zatoa i ne moze da se ocekuva do izmeni da se dojde odma i so hirucki rez.
Po povecepartiskite izbori ova e prva stabilizaciona programa koja e planirana kako dolgorocna i so jasni celi; da se postigne sakanata stabilnost i celosno da se prestrukturira stopansvoto. Zasnovana vrz naucnite soznanija i dosegasnite iskustva na zemjite koi se suocuvale so vakvi problemi, ovaa programa predviduva platite da bidat pod eden vid samokontrola, obid koj se bastojuvase i minatata godina da se postigne preku sklucuvanje dogovor medju Vladata, Sindikatot i Stopanskata komora na Makedonija. Ovie skluceni dogovori minatata godina ne dadoa dobri rezultati.
Tie sto ja napadjaat stabilizacionata programa velat oti taa ne e razvojno orientirana i ne go stimulira prozvodstvoto. No pri toa ne treba da se omalovazi faktot deka pri visokonflatorna ekonomija ne moze da se ocekuvaat investicii bidejci vo takvi okolnosti izostanuva stedenjeto i najefikasni se spekulaciite. Zatoa i prvenstvena cela e da se suzbie inflacijata, zto e i osnovna cel i na stabilizacionata programa. Za da se postigne ova na Makedonija ce i bidat neophodna finansiska infuzija. Medjunarodnote monetarni institucii izgleda se spremni takvata pomos da i ja pruzat na ovaa mlada drzava pri sto tie sredstva ako ne se koristata kako sto treba moze da se povtori greskata od minatoto. Znaci neophodno e pravilno investiranje na dobienite krediti. Vo naredniot period se ocekuva ponatamosen pad na proizvodstvoto i zatoa sansite za uspeh na ova programa po predviduvanjata na strucnajcite se 50 sprema 50 posto Zato mozebi so pravo Gligor Bisev, direktor na Narodnata banka na Makedonija tvrdi deka za Makedonija e vazno da "ne podlegne na euforijata zatoa sto e poznato deka za eden den inflacija se potrebni dva dena za realizacija na stabilizaciona politika a vo inflatorniot vitel Makedonija se naodja sedum-osum godini, sto znaci deka stabilizaciono-razvojnite politiki bi bile vo funkcija 16-17 godini"
Do sega Makedonija ne dobi skoro nikakvi sredstva od nadvor. Ovaa godina ocekuvanjata se golemi za priliv na stranski kapital vo zemjata. Prema toa sto go izjavuvaat zvanicnicite, uste vo tekot na prvoto polugodie vo ovaa godina Makedonija ce dobie 70 milioni dolari od Svetskata banka a uste tolku od juni pa natamu. Se ocekuva i MMF da odobri okolu 30 miljoni dolari krediti za Makedonija. Makedonija ocekuvaa ovaa godina da se slevaat vo nejzinata kasa okolu 200 miljoni dolari stranski kapital kojsto mozebi i ce bide dovolen da se startuva kon edno zdravo pazarno stopanstvo. Ohrabruva i soznanieto deka, spored zborovite na ministerot Miljovski, i Evropskata banka pokazuva interes da finansira vo Makedonija. Pred se vo proekti od oblasta na aerodromskiot transport, PTT komunikaciite i sanacija na bankarskiot sistem. Vo sekoj slucaj sega ostanuva da se vidi umesnosta na strucnjacite vo Makedonija i toa kolku e taa spremna da se nosi so novite normi koi gi predviduva stabilizacionata programa. Vo seto toa ima edna golema prednost - Makedonija i taka nema sto da izgubi. Taa se naodja pred nova startna linija pri spto ako pametno se iskoristi stranskiot kapital, ce moze da obezbedi i stabilno stopanstvo. Tomi Aleksovski