KOLIKSNA JE GOSPODARSKA MOC DRZAVE SLOVENIJE

Slovensko politiko vedno bolj zanima gospodarstvo, gospodarstvenike pa, kaj nameravajo politiki storiti, da bi bilo gospodarstvu v priho- dnjih letih lazje.

AIM, LJUBLJANA, 30.12.1993. Za gospodarske razmere v Republiki Sloveniji je ob koncu leta 1993 zna- cilno, da letosni druzbeni bruto produkt ne bo nizji kot v letu poprej, rast
nalozb v osnovna sredstva - ki pa so odlocilni dejavnik dolgorocne rasti - bo po nekaj letih realno pozitivna, zasebna poraba bo za 10 odstotkov visja, jav- na poraba in izvoz blaga bosta visja za priblizno 3 odstotke. Produktivnost je letos narascala hitreje kot osebni dohodki, cene pa letos naj ne bi narastle za vec kot 25 odstotkov.

Od julija naprej je bila inflacija dokaj poskocna; tudi novembrsko po- vecanje - ki je sicer manjse od oktobrskega - potrjuje, da je letosnja jesen- ska inflacija vecja od pomladanske novembra so se cene nadrobno povecale za 1,6 odstotka, zlasti zaradi porasta zivljenskih stroskov; v pomladanskih mese- cih (februar-junij) pa je bila inflacija pod to mejo. Ce bi bila pomladanska inflacija toliksna, kot je bila ta minuli mesec, bi ta letos zagotovo presegla 25 odstotkov.

Kriza slovenskega gospodarstva se osredotocila v nekaj velikih in sred- njevelikih podjetij. 300 najvecjih izgubarjevje, ki zaposlujejo cetvrtino vseh zaposlenih Slovencev, je v prvem polletju letos ustvarilo skoraj 85 odstotkov vseh izgub slovenskega gospodarstva.

Nekateri ugledni slovenski ekonomisti sicer tolazijo, da polozaj v slo- venskem gospodarstvu le ni tako kriticen, kot je videti na prvi pogled. Dr. Joze Menciger, direktor Ekonomskega instituta ljubljanske Pravne fakultete, pa dvomi v napovedi, da se bo inflacija v prihodnjem letu ustavila na 13 odstot- kih, druzbeni proizvod pa povecal za 1 odstotek in kot pravi Menciger zato, ker v Sloveniji nimajo pravih vzvodov za to.

Tudi povecano povprasevanje na domacem trgu slovenskemu gospodarstvu ne koristi prav veliko, ker struktura slovenskega gospodarstva ni prilagojena povprasevanju. Tudi prognoze o okrevanju svetovnega gospodarstva in s tem tudi povprasevanja po slovenskih izdelkih so le "pesimisticno" obstojoce. Struktura slovenskega gospodarstva se bo morala v prihodnje spreminjati hitreje, kajti stevilnih slovenskih podjetij in njihovih izdelkov nihce vec ne potrebuje.

In koliksna je ta hip gospodarska moc drzave Slovenije? Odgovor smo iskali v vladinem dokumentu, tim. "jesenski analizi", kjer je zapisano, da je
njena gospodarska moc v primerjavi z letom 1980 skoraj za petino nizja, v tem casu so majhne evropske drzave svoj realni bruto domaci proizvod v poprecju povecale za cetrtino, kar je razliko med razvitimi drzavami in Slovenijo se povecalo.

Temu je treba dodati se izredno neugodno porabo in stroskovno strukturo BDP, cemer je botrovalo gibanje plac v drugi polovici minulega in v letosnjem letu. Njihovo prekomerno realno povecavanje omejuje moznosti konkurencnega iz- voza, spodbuja uvoz, pritiska na zmanjsevanje zaposlenosti in akumulativne sposobnosti gospodarstva oziroma prispeva k velikim izgubam v gospodarstvu.

Cisti dohodki slovenske drzave bodo v letosnjem letu dosegli najvecji delez po letu 1990, kar priznava tudi jesenska analiza. So pa posledice tega, da so se hitreje, kot celotni prihodki javnega sektorja, letos povecevali pro- metni davki, carine in uvozne dajatve ter nedavcni prihodki, pocasneje pa pri- spevki za socialno varnost na racun nizje prispevne stopnje za obvezno zdrav- stveno zavarovanje, dohodnine in davke dobicka.

Zavod za makroekonomske analize in razvoj napoveduje, da bodo letos
prihodi v javnem sektorju znasali okoli 656 milijard tolarjev, kar je za 5,7
odstotkov vec kot v minulem letu. Poslanec Janez Kopac , sicer clan vladajoce liberalno demokratske stranke in specialist za financna vprasanja, je pred ca- som pricel biti plat zvona in sicer, da caka Slovenijo bankrot, ce ta ne bo v hipu zaustavila stanja, ko drzava s svojimi velikimi stroski unicuje gospo- darstvo. Kopac opozarja, da vecina kazalcev kaze na vznemirljivo rast. Za jav- ne finance bodo v Sloveniji letos porabili ze malenkost manj kot 50 odstotkov BDT, pred dvema letoma pa je za to slo nekaj vec kot 41 odstotkov. V proracun- skem mamorandumu je sicer predvideno, da naj bi se obseg javnih financ posto- bno zmanjseval in leta 1997 znasal zopet 41 odstotkov. Toda ker poslanci niso sprejeli predlaganega obsega zmanjsevanja pravic na podrocju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se to, kot meni poslanec Kopac, ne bo zgodilo.

Kopac opozarja tudi na nenehno povecevanje zadolzenosti v BDP. Leta 1991 se je Slovenija doma in v tujini zadolzila za 0,4 odstotka, letos pa za nekaj manj kot 2 odstotka BDP. Po predvidevanjih naj bi se Slovenija leta 1995 zadolzila za 3,6 odstotka BDP, leta 1997 pa ze za skoraj 4 odstotke. Narascajo pa tudi stroski v drzavnem proracunu za servisiranje dolgov. Leta 1991 so ti stroski znasali 1,3 odstotka, letos zanasajo ze 6,2 in se bodo prihodnjih le- tih priblizali 8 odstotkov BDT. To pa so razlogi, opozarja Janez Kopac, ki la- hko povzrocijo, da bo Slovenija izgubila posojilo Svetovne banke, ki pa ga nu- jno potrebuje za prestrukturiranje gospodarstva.

Uzakonjanje novih pravic (npr. podaljsevanje porodniskega dopusta, sp- losni otroski dodatek, pravica do dolgega - polletnega odpovednega roka in do pokojnine po sedanjih, previsokih standardih) ob zmanjsevanju virov za napaja- nje drzavnega proracuna (znizevanje dohodnine socialno najbolj ogrozenim kate- gorijam), pa bo se dodatno povecevalo proracunski primanjkljaj, ki je za Slov- enijo usodnejsi, kot je za velike drzave. Proracunski memorandum predvideva, da se bo ta primanjkljaj z 1,2 odstotka BDP (kar znasa 16 milijard tolarjev) zaradi teh novih zahtevkov povecal za 24 milijard.

Kopac pa svari tudi pred javnim dolgom in ocenjuje, da ga Slovenci se povsem ne doumejo oziroma se ni postal domaca kategorija. Verjetno je to tudi posledica preteklosti, saj Jugoslavija ni nikoli izkazovala javnega dolga ozi- roma ga je na razlicne nacine prikrivala. Slovenija je javni dolg v letih 1990 do 1992 povecala z 0 na 36 odstotkov. Pojavil se je tudi ze predlog za obvezno izkazovanje javnega dolga in sicer naj bi tudi v Ljubljani, po ameriski pra- ksi, na vidnem mestu objavljali stiriindvajset ur dnevno, koliksen je.

TANJA HROVATIN