PREGLED NA PECATOT

AIM, Skopje, 24.12.1993

Denesna "Nova Makedonija" vo napisot "Koga prisluckuvanjeto e dozvoleno?" pisuva oti dali Centralniot upraven odbor na VMRO- DPMNE e vo pravo sto smeta deka so prisluskuvanjeto na telefonot na koj bilo gracanin e povreden Ustavot na Makedonija koj garantira tajnost na pismata i na drugite sredstva za opstenje ili voopsto ne stanuva zbor za zagrozuvanje na pravata i slobodite na gradjanite, treba da kaze ustavniot sud na Makedonija otkako prethodno so svoe resenie ce se izjasni dali ima mesto na somnenie na ovaa relacija zaradi sto poveduva ili ne poveduva postapka. Spored ovoj napis inicijatorot smeta deka clenot 10 od Zakonot za izmenuivanje i dopolnuvanje na zakonot za vnatrecni raboti od 1991 godina ne e vo soglasnost so Ustavot vo negoviot clen 17 zatoa sto propisuval moznosti za otstapuvanje od naceloto na neprovedlivosta na tajnosta na pismata i na drugite sredstva za opstenje.

Vo posirokiot izvestaj od posetata na Daglas Hog na Makedonija i svecenoto otvaranje na britanskata ambasada vo Skopje se prenesuva i zborovite na ambasadorot od ovaa zemja, Milson koj veli:" Odlukata na mojata vlada da vospostavi diplomatski odnosi so Makedonija i da otvori ambasada, zaedno so posetata na gospodinot Hog, go demonstrira golempoto znacenje sto Obedinetoto kralstvo i go pridava na stabilnosta na vacata zemja, so ogled na rizikot od konflikt vo regionot. Se nadevam deka vospostavuvanjeto diplomatski odnosi i ambasadata ce doprinese kako za promoviranje na regionalnata sigurnost, taka i za zabrzana integracija na Makedonija vo medjunarodnata zaednica." Na prasanjeto dali vospostavuvanjeto diplomatski odnosi dojde vo vistinsko vreme i sto toa ce znaci za stabilnosta na Makedonija, Xog odgovori:" Nie Makedonija formalno ja priznavme odavna, vo OON, pri glasanjeto za priem. Ova denes vospostavuvanjeto diplomatski odnosi e vtor cekor i za nego ima povece pricini. Edna od niv e faktot sto Makedonija realno postoi i toa treba da se priznae, a druga e sto priznavanjeto i vospostavuvanjeto odnosi znaci pridones za stabilnosta na regionot, poradi sto jas bi apeliral i do drugi zemji da go storat istiot cekor." Za (ne)moznosta da se ukinat sankciite kon SRJ toj isto taka bese jasen i kategoricen, pisuva denesna "Nova Makedonija" vo ovoj napis. Mora da ima iskren dogovor medju Hrvatite, Srbite i Muslimanite i toj da se sproveduva. Srbite isto taka mora da pregovaraat okolu "modus vivendi" za Kraina i toa sto ce se dogovorat da go pocituvaat. Se dodeka ne se ostvari toa, nema da bidat ukinati sankciite, a ako se ostvari mozebi ce bidat olesnati, no celosno ovaa drzava nema da bide integrirana vo medjunarodnata zaednica, ako ne go razresi na vistinski nacin problemot so Kosovo i so Vojvodina."

Vo istiot broj dopisnikot na ovoj vesnik od Atina javuva deka Komunistickata Partija na Grcija pak smeta deka insistiranjeto od strana na PASOK vo vrska so imeto, ne e najznacajna rabota, zasto garanciite okolu granicite se mnogu pobitni. Spored clenot na politbiroto na CK KPG, Orestin Kolozov, prodolzuvanjeto na neizvesnosta samo ja zgolemuva napnatosta vo regionot i pridonesuva za destabilizacija na Balknaot, sto sozdava niza opasnosti i za samata Grcija. KPG bara, da se vospostavat direktni kontakti so Makedonija i da prodolzat pregovorite vo ON. I noviot pretsedatel na koalicijata na levicata i na napredokot Nikos Konstandopulos ja osudi vladata poradi, kako sto rece nepopustlivosta koja ja zajaknuva Makedonija, i predlozi vednas obnovuvanje na procedurata vo ON, so cel da se dojde do pozitivni promeni vo Ustavot na sosednata zemja, kako i do obostrano prifatlivo ime.

Denesna "Flaka e vellazerimit", trodneven vesnik na albanski jazik vo Skopje, vo redakciskiot uvodnik pod naslov "Patnicite sto zaginaa vo nesrecata vo Ohrid imaa okolu miljon svajcarski franci" podvlekuva oti vo dosegasnite soopstenija nikade ne se spomnuva sto se slucilo so parite na zaginatite. Vo napisot se istaknuva deka poveceto od patnicite bile povratnici na privremena rabota vo Svakcaria, znaci takvi koi so sebe nosele dosta pari. Prema ovoj tekst, se pretpostavuva deka samo dvajca patnici imale po 200.000 svajcarski franci so sebe i deka celata suma sto ja imale site patnici se procenuca na okolu miljon svajcarski franci. Kade isceznaa ovie pari? se prasuva uvodnicarot na ovoj vesnik dodavajci oti za seto ova nekoj treba da dade odgovor.