POSLANCI NISO PRISTALI NA DVE VRSTI DRZAVLJANOV

AIM, LJUBLJANA, 12.12.1993. Slovenski parlament je nedavno glasoval o spremembah tri leta starega zakona o drzavljanstvu. Ceprav s tesnim izidom 34 proti 36 glasovom je ta sic- er izglasoval locevanje slovenskih drzavljanov na tiste, ki so slovenskega ro- du in druge, ki so poslatali slovenski drzavljani z izpolnitvijo posameznih
zakonskih pogojev. Vendar pa pri ponovnem glasovanju za sprejem omenjenega za- kona, ker so drzavni svetniki nanj dali suspenzivni veto, se je prvic v letu dni delovanja zbora in sveta zgodilo da v drzavnem zboru izglasovan zakon ni dobil podpore absolutne vecine poslancev in tako ne bo stopil v veljavo.

Najvec sprememb na veljavni zakon so predlagali poslanci iz Samostojne poslanske skupine, to so tisti, ki so sprva bili v Jelincicevi Slovenski naci- onalni stranki, a so jo kmalu po volitvah zapustili, ker je bila premalo ra- dikalna v zahtevah za "cisto" Slovenijo. Rezultati glasovanja - za posamezne predlagane spremembe je glasovalo nekaj nad 30 poslancev - pa kazejo da se stevilo nacionalisticno usmjerenih poslancev tudi iz drugih strank, se zlasti Slovenske ljudske stranke, veca.

Drzavljanski zakon doloca da mora biti prosilec za slovensko drzavljan- stvo star 18 let, dokazati mora odpust iz dosedanjega drzavljanstva, v Slove- niji mora dejansko ziveti najmanj 10 let, od tega zadnjih pet let neprekinje- no, zagotovljeno mora imeti stanovanje in vir za prezivljanje v visini, ki mu omogoca materialno i socialno varnost (torej ni v breme slovenski drzavi), obvladati mora slovenscino v toliksni meri da se lahko sporazumeva z okolico, da ni bil obsojen na zaporno kazen vec kot leto dni, da mu ni bila izrecena prepoved bivanja v Sloveniji in da njegov sprejem v slovensko drzavljanstvo ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Slovenije.

Nacionalisticni poslanci pa so imeli prav na ta clen najvec pripomb, saj so skusali veljavnih osem relativno strogih pogojev za pridobitev sloven- skega drzavljanstva se poostriti. Med drugim so zahtevali spremembo, da lahko
zaprosi za slovensko drzavljanstvo le tisti, ki v Sloveniji dejansko zivi ne- prekinjeno 15 let. To svojo zahtevo so utemeljevali da taj kriterij sploh ni strog, saj so drzave, kjer je potrebno celo neprekinjeno dvajseletno bivanje.

Zmago Jelincic, prvak Slovenske nacionalne stranke, je menil, da je
ta sprememba v zakonu nujna, saj gre za zadevo, ki se bo Slovencem otepala cez vrsto let. Sedaj pa lahko se zajezijo naval bodocih Slovencev, ki bodo v kra-
tkem, verjetno v prvih mesecih prehodnjega leta, "navalili" na Slovenijo. Vse zapadne drzave so se pred tem navalom zavarovale, le Slovenija se, tako meni Jelincic, noce zavarovati in sicer zaradi interesov nekaterih strank i posame- znikov, ki jim je se vedno do jugoslovanizacije Slovenije oziroma do tega, da bi v Sloveniji zivelo cim manj Slovencev in cim vec Jugoslovanov. Potem bi se namrec lazje zgodilo tisto, kar nekateri nacrtujejo in sicer najprej zdruzeva- nje s Hrvasko, nato pa zdruzevanje v neko jugoslovansko zdruzbo. Tak nacrt izredno ustreza tudi Evropa, ki le v taksnem scenariju vidi resitev zase, kaj- ti v Sloveniji bi potem lahko naredili karanteno za vse begunce in vse Neslo- vence, ki bodo prisli iz ozemlja bivse Jugoslavije. Ti ljudje pa bodo, kot me- ni Jelincic, cez 20 let, ce ze ne prej, postali v Sloveniji manjsina z vsemi pravicami, ki jih Slovenija manjsinam daje. Vse to pa vodi k temu, da se v Sloveniji ne bo govorilo slovensko ampak srbohrvasko.

Poslanci su tudi zahtevali, da je za sprejem v slovensko drzavljanstvo potrebno dokazati znanje slovenskega jezika, slovenske zgodovine in slovenske kulture in sicer na ustnem in pisnem delu izpite. Doslej so le ustrezne stro- kovne komisije preverjale znanje slovenscine v pogovoru s prosilcem in ni bilo potrebno predloziti potrdila o opravljenom tecaju iz slovenskega jezika. To svojo zahtevo so poslanci utemeljevali s primeri, da so ljudje ziveli kar ne- kaj desetletij v Sloveniji in niso znali govoriti slovensko ali pa niso hoteli sprejeti te vrednote. Zmago Jelincic je preprican, da je vecina neslovencev
naredila ta "preizkus" znanja pogovorne slovenscine tako, da je za 400 DEM kupila potrdilo o obvladanju slovenskega jezika.

Ker poslanci zahtev za poostritev kriterijev za pridobitev drzavljan- stva niso podprli, so predlagatelji sami umaknili se nekatere druge predlagane spremembe.

Poslanci pa so sprejeli clen, ki bi tistim, ki so vsaj dve leti poroce- ni s slovenskim drzavljanom po rodu (tim. dedno drzavljanstvo) in ki zivi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto in ki seveda izpolnjuje druge zahtevane pogoje omogocal, da bi lazje dobili slovensko drzavljanstvo. S tem, da bi te ugodnosti bili delezni le slovenski drzavljani po rodu, bi po mnenju naciona- listicno usmjerenih poslancev preprecili fiktivne poroke, u katerimi so zlasti drzavljani bivse Jugoslavije hitreje dobili slovensko drzavljanstvo in ki so v zadnjem casu menda izrazito porasle.

Stefan Matus, poslanec Slovenske ljudske stranke, je opozorjal, da bi se v primeru, ce ta zakon - po njegovem mnenju velja ta izkljucno za tujce - ne bi bil sprejet nesorazmerno povecalo stevilo dvojnih drzavljanov, kar bi pomenilo tudi vecjo brezposelnost. Vlada je taksnemu locevanju drzavljanov nasprotovala, prav tako tudi poslanci strank vladne koalicije, Kljub opozori- lom - dr. Lev Kreft je npr. svaril, da so v Sloveniji pred zakonom vsi enaki
in da ta zakon fiktivnih porok ne bo preprecil temvec bo le zozil moznost ta- ksnih porok na kategorijo drzavljanov "po rodu" - so poslanci sprejeli taksen privilegij za drzavljane po rodu.

Sloveniji je v uveljavljanju v svetu, tudi pri vstopu v Svet Evrope, doslej pomagal zlasti njen odnos do urejenja manjsinske problematike in do varstva temeljnih clovekovih pravic in svoboscin, ki bi z uveljavitvijo tak- snega drzavljanskega zakona gotovo bile obcutno omajane. Tega so se zavedali tudi poslanci drzavnega zbora, saj ob ponovnem galsovanju zanj ni glasovalo dve tretjini poslancev.

Da pa so nacionalisticne teznje v Sloveniji dokajsnje potrjuje tudi delovanje Nacional-socialne zveze Slovenije (to je izvanparlamentarna stranka s sedezem v Velenju), ki je zbrala 40 tisoc potpisov za razveljavitev tistega clena zakona o drzavljanstvu, po katerem je vecina pripadnikov narodov nekda- nje SFRJ s stalnim bivaliscem v Sloveniji, ob osamosvojitvi 1991. leta dobila drzavljanstvo. V tej stranki so tudi napovedali, da bo referendum za razvelja- vitev clena, ki je to omogocil, razpisan le v decembru (torej 60 dni po tis- tem, ko so drzavnem zboru predali toliko podpisov, kolikor jih je po ustavi potrebno za razpis referenduma). Vendar pa so ti podpisi "oblezali" v slove- nskem parlamentu, ker se ni sprejet nov zakon o referendumu (ta je ze pripra- vljen in bo v drzavnem zboru prvic obravnavan verjetno ze na januarski seji), stari zakon iz leta 1977 pa v sedanjih razmerah ni uporaban. Poleg tega pa bo v drzavnem zboru obravnavan tudi zakon o preprecevanju dvojnega drzavljanstva, poslanci iz Slovenske ljudske stranke pa so tudi ze pripravili nov predlog sprememb zakona o drzavljanstvu.

TANJA HROVATIN