KAM IZVAZA SLOVENIJA

AIM, LJUBLJANA, 16.11.1993. Po razpadu jugoslovanskega trzisca je Slovenija izgubila moznost plasi- ranja dobrsnega dela svojih izdelkov. Zacetni sok je bil zelo bolec, saj je bila naravna posledica tega dejstva propad mnogih podjetij in zato bistveno povecanje stevila nezaposlenih. Toda, slovensko gospodarstvo je reagiralo do- kaj hitro in se zacelo preusmerjati na druge trge. To naj bi, po besedah slov- enskega premiera dr. Janeza Drnovska, zaustavilo oziroma celo preusmerilo do- sedanji negativni trend v izvozni bilanci. Izvoz slovenskega blaga (brez drzav bivse Jugoslavije) je bil namrec v prvih devetih mesecih za 3,4 odstotka nizji od lanskega, ce pa bi odsteli ucinke okrepitve dolarja, pa kar za tri odstotka vecji od lanskega.

To so, kot receno, rezultati brez upostevanja izvoza v bivse jugoslava- nske republike. Ta pa se vedno precej zivahno poteka zlasti s Hrvasko in Make- donijo. Medtem pa slovensko gospodarstvo opravi priblizno tri cetrtine svoje
zunanjetrgovinske menjave z drzavami Evropske skupnosti in clanicami Efte. Znotraj Evropske skupnosti oziroma unije je najmocnejsi slovenski zunanjetrgo- vinski partner Nemcija, kamor je Slovenija lani izvozila za 1184,5 milijona dolarjev blaga, sledita pa ji Italija in Francija. V okviru Efte pa slovensko gospodarstvo trguje predvsem z Avstrijo in Svico, kar znasa okoli 10 odstotkov vsega izvoza. S tem, seveda, se vedno ne more biti zadovoljna, zato v ministr- stvu za ekonomske odnose s tujino ze sklepajo nove trgovinske dogovore z Bel- gijo in Nizozemsko.

Zelo veliko zanimanje pa je za Vzhodnoevropske drzave. S Cesko, Slova- sko in Madzarsko bo Slovenija se do konca letosnjega leta podpisala locene sporazume o svobodni trgovini, verjetno pa bo enak sporazum naslednje leto sklenjen tudi s Poljsko. Precej intenzivno je zacelo potekati tudi sodelovanje z drzavami bivse Sovjetske zveze. Redna letalska linija med Ljubljano in Mos- kvo je tako zasedana z stevilnimi slovenskimi in tamkajsnjimi poslovnezi.

Slovenija pa ni in tudi ne more biti zadovoljna s svojo zastopanostjo na bolj oddaljenih trgih. Namrec, le cetrtina mednarodne menjave gre na izven- evropska trzisca. Tako, recimo, v Zdruzene drzave Amerike slovenski gospodar- stveniki izvozijo le tri odstotka vsega svojega izvoza. Porazen je podatak za Juzno Ameriko. Menjava z latinskoameriskimi drzavami po statisticnih podatkih ne dosega niti enega promila. Toda, pravijo poznavalci, statistika ne zajema celotne trgovine. Slovenija namrec v Juzni Ameriki veliko blaga kupuje in pro- daje prek drugih drzav. Zlasti Nemcije, Avstrije in Svice.

Med drzavami Daljnjega Vzhoda Slovenija najvec trguje z Japonsko, Kore- jo, Singapurjem, Hongkongom in Tajvanom, toda njen izvoz na te trge je minima- len. Iz teh drzav bivstveno vec uvaza kot izvaza. Slovenska podjetja so priso- tna tudi v Avstraliji, s katero imajo ugodno zunanjetrgovinsko bilanco, medtem ko zaenkrat se niso izkoristila sirokih moznosti, ki jih ponuja kitajsko trzi- sce. Namrec od tam vsako leto uvozijo za 20 milijonov dolarjev blaga.

Malce boljsi polozaj je na Bliznjem Vzhodu, kjer slovenski nastop ni organiziran, zato pa so se tam dobro znasla posamezna podjetja, Med uspesne- jsimi sta Slovenijales in Iskra Commerc. Slednji opozarjajo na potrebo po prodoru na tursko trzisce, kjer so prav oni ze prodrli s telefonskimi centra- lami, podpisali pa so tudi pogodbo za signalizacijo zelezniskih prog ter ste- vilnih drugih izdelkov.

V Afriki navec trgujejo Videm iz krskega, Krka, Konos, Helios, Lek in
Gorenje. V glavnem so zastopani v Juznoafriski republiki, Keniji in Nigeriji.

Skratka, ceprav je Slovenija po izgubi nekdaj najvecjega, bivsega jugo- slovanskega trzisca, storila ze kar pomembne korake v svet, s tem se ni zado-
voljna in tudi ne more biti. Njeno gospodarstvo je zaenkrat se v krizi in sele
stabilizacija gospodarstva, koncan potek privatizacije, pa tudi vecja stabil- nost drzave so pogoji, da ji bo uspelo narediti se vec.

PETRA VOVK