SPOR MED DRZAVNIM ZBOROM IN SVETOM OSTAJA

AIM, LJUBLJANA, 12.11.1993. Vletu dni od konstituiranja slovenskega parlamenta, to jest drzavnega zbora in drzavnega sveta, se v odnosu med njima se vedno kazejo nedorecenosti, ki jim, kot menijo nekateri priznani ustavni strokovnjaki, botrujejo tudi ustava.

Vprasanje enodomnosti ali dvodomnosti parlamenta je bilo prisotno ves cas sprejemanja ustave. Ustavodajalec se je, da bi zadostil strankarskim zah- tevam, na koncu odlocil za tim, "nepopolno dvodomnost", v katerije prvi dom splosno predstavnisko telo, s pravico sprejemanja zakonov in drugih odlocitev, medtem ko drugi dom - ta predstavlja nekatere druzbene skupine, saj je, kot pise v ustavi, zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in loka- lnih interesov - sam neposredno odlocitev ne sprejema, lahko pa do dolocene
mere vpliva na odlocitev prvega doma. Prav taksna ustavna opredelitev pa pov- zroca razlicne interpretacije sveta. V prvem zagovarjajo strogo dvodomnost, drzavni svet pa se s tem seveda ne strinja.

Taksna ustavna opredelitev pa tudi v praksi povzroca konflikt med drza- vnim zborom kot zakonodajalcem in drzavnim svetom kot svetovalcem in neke vrs- te nadzornikom, saj z moznostjo ki jo ima, da bodisi z odlozilnim vetom ali pa z zahtevo za razpis referenduma, da ljudstvo presodi kdo ima prav, drzavnemu zboru lahko krepko zagreni zivljenje. Te moznosti se drzavni svet doslej se ni posluzi. Je pa v slabem letu dni - do konca oktobra je imel 18 sej in obravna- val okoli 130 tock - dal svoje mnenje v 30 primerih, ki pa ni, ceprav so pos- lanci dobili njegovo pisno mnenje, v nicemer vplivalo na njihove odlocitve. Suspenzivni veto na sprejete zakone so svetniki dali v 7 primerih. Drzavni zbor je o teh zakonih ponovno glasoval in ceprav je za izglasovanje teksnega zakona potrebna absolutna vecina, to ni bilo v nobenem primeru problem.

V dosedanjem prestiznem boju, ki pa ga oba predsednika sicer javno za- nikata, so nekateri posamezniki bili ne samo proti resni obravnavi veta, ki ga je vlozil svet, temvec so nasprotovali celo temu, da bi poslanci upostevali mnenja, ces, da se svet ne sme poglabljati v zakonodajni postopek. Predsednik drzavnega zbora pa je zeljo svetnikov, da bi zbor in svet skupaj poslusali vladni ekspoze, zavrnil, sklicujoc se na to, da ustava taksnega nacina dela ne predvideva. Poleg teh pa so se povsem prakticna vsakodnevna vprasanja, napri- mer ali naj imata zbor in svet vsak svoj proracun, kako naj bodo organizirane strokovne sluzbe, pa tudi ali naj bosta oba pod "isto streho".

Predstavniki v drzavenem svetu niso poslanci, temvec so le clani drza- vnega sveta, ki pa prav tako uzivajo imuniteto. Tudi dolzina njihovega mandata se do poslanskega razlikuje. Svetniki so namrec izvoljeni za pet let, mandat poslancev pa je stirileten. Funkcija clana drzavnega sveta je sicer castna, imajo pa pravico do nadomestila izgubljenega zasluska za cas opravljanja fun- kcije in pravico do povracila stroskov za pravljanje te castne funkcije.

V zadnjem casu v Sloveniji poslanske in ministarske place dokaj burijo duhove, medtem pa "nagradi" svetnikov, ki se ravnajo prav po poslanskih placah

• svetniki prejemajo tretjino poslanske place, ki je minuli mesec znasala v poprecju 2500 DEM - zraven pa se vse dodatke za funkcije, ostajajo dokaj poza- bljene. Povprecna slovenska placa pa je bila nekaj nad 600 DEM.

TANJA HROVATIN