NOVE CESTE V SLOVENIJI

AIM, LJUBLJANA, 10.11.1993. V Sloveniji se v zadnjem casu veliko govori o velikih cestnih nacrtih te drzave. Namrec, Slovenija je na pomembnem evropskem kriziscu med Zahodom in Jugovzhodom, zaradi tega ima tudi ambiciozne turisticne nacrte, njena in- frastruktura - zlasti ceste - pa ji to zaenkrat ne omogoca. Zaradi teh razlo- gov, pa tudi zaradi precejsnje krize, v kateri se je znasla slovensko gradbe- nistvo, se je slovenska vlada odlocila za slovenski cestni preporod.

Pred kratkimi je Republika Slovenija ustanovila javno podjetje v obliki delniske druzbe, ki se imenuje Dars (Druzba za avtoceste). Temeljni cilj te druzbe je do konca leta 1999 zgraditi 318 kilometrov avtocest in to s pribli- zno milijardo dolarjev. Ta ocena sloni na izracunih, da bo za zgrajeni kilome- tar avtocest potrebno v poprecju odsteti 3,2 milijona dolarjev. Stevilni stro- kovnjaki oporekajo tej stevilki, toda avtorji projekta zatrjujejo, da taksno
ceno lahko dosezejo s smotrnimi projektnimi resitvami, s konkurenco za razpi- sana gradbena dela (namrec, za gradnjo teh cest je ogromen interes med vsemi slovenskimi gradbenimi firmami) in pa kontinuiteto gradbenih del v prihodnjih sestih letih.

Za gradnjo novih slovenskih avtocest pa je veliko zanimanje tudi v tu- jini. Zato so se domaci gradbinci ustrasili, da ne bi dobili dela. Predstavni- ki slovenskih gradbenih podjetij zaradi tega toliko bolj odlocno zatrjujejo, da so do konca leta 1999 sposobni zgraditi vseh 318 kilometrov avtocest. Seve- da, ce bo na voljo dovolj denarja. Opozorjajo pa, da morajo v naprej vedeti, koliko dela bodo dobili, saj morajo kupiti opremo vsaj za pet let. Drugace se jim ne splaca. Tako tudi od slovenske vlade pricakujejo, da bi jim sprostila carino na uvoz teske gradbene mehanizacije, ker v nasprotnem primeru na bodo mogli cenovno tekmovati s tujimi gradbenimi podjetji, ki se bodo potegovala za gradnjo cest v Sloveniji.

Za to, da bi nove avtoceste gradila slovenska in ne tuja podjetja, niso zainteresirani samo iz lastnih ali pa patriotskih razlogov, temvec predvsem
zato, ker bi tako velik projekt dodobra zaposlil velik del gospodarstva. Pri sedanji brezposelnosti, ki ze presega 130 tisoc ljudi in ima tendenco nadalj- njega povecevanja, bi bil za izcrpano slovensko industrijo to velik zagon. Druga bojazen kar zadeva taj delez pri gradnji teh cest pa je, da bi se lahko
tuji investitorji prek Druzbe za avtoceste (Dars) polastili slovenskih cest. Toda, to ni mogoce, saj je zakon o tej druzbi ze dolocil, da bo imela drzava v vsakem primeru vecinski upravljalski delez (vsaj 51 odstotkov). Sicer pa se bo ta druzba ukvarjala predvsem z zagotovljanjem denarja za uresnicitev tega projekta. S takoimenovanim bencinskim tolarjem, torej tolarjem, ki ga mora vsak kupec bencina odsteti pri vsakem litru za ceste, naj bi zbrali okoli 100 milijonov ameriskih dolarjev, kar pomeni, da bi do konca leta 1999 zbrali pri- blizno 600 milijonov USD pa naj bi Dars zbral s tujimi posojili od Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, z izvoznimi krediti, kasneje tudi s prodajo delnic in obveznic, medtem ko naj bi 158 milijonov do- larjev nabrali z cestninami.

S tem denarjem naj bi uresnicili stiri projekte - mariborskega, celj- skega, ljubljanskega (gorenjsko - dolenjskega) in primorskega. To pomeni, da bi naslednje leto zaceli graditi oseke: Cebulovica-Divaca, Selo-Sempeter, Di- vaca-Dane, Dane-Fernetici, Malence-Sentjakob, Zadobrova-Tomacevo, Arja vas-Vr- ansko, dograditev drugega pasu na sedanji cesti Hoce-Arja vas in odsek Sen- tilj-Pesnica. Pred kratkim pa je ze stekel promet po novem gorenjskem odseku med Hrusico in Vrbo, kar daja upanjo, da bo Slovenija v naslednih letih dobila cestno povezavo, s katerimi bo v svoje kraje privabila bivstveno vec turistov, na svojih slabih cestah pa zaradi vecje varnosti pa smanjsala stevilo smrtnih zrtev v prometnih nesrecah.

PETRA VOVK