PREGLED STAMPE

Skopje Nov 8, 1993

AIM, Skopje, 8.11.1993

Denesna "Nova Makedonija" vo komentarot na svojot dopisnik od Atina pod naslov "Destabilizacijata na Makedonija - grcka nocna mora" pisuva oti "bitkata sto celi dve godini se vodi okolu negiranjeto na Makedonija i na makedosnkiot narod na medjunarodnata scena e izgubena za grcija". Toa e ocenka duri i na novata vlada. seedno sto za takvata sostojba se obvinuva pretodnata vlada na premierot Micotakis, se veli ponatamu vo tekstot. Cenata sto ja placaat za toa dvete zemji e previsoka, tvrdi sopisnikot na "Nova Makedonija" od Atina dodavajci deka, Makedonija za toa e "vinovna" poradi nepopustlivosta i odbivanjeto da gi prifati ucenuvackite baranja, za resavanje na "problemot" sto go kreira nejziniot juzen sosed. Ako prethodnata vlada ne uspea da izleze od sopstveniot corsokak, novata socijalisticka, so "tvrdiot" stav i otvorenite zakani da gi napusti pregovorite, uste povece ja zamrsuva i onaka kompliciranata situacija. Predupreduvanjata za zatvaranje na granicata, kako najsilno "oruzje" za "opametuvanje" na severniot sosed, najmalku odta vo prilog na ona sto vladata na premierot papandreu go najavuva za nekakva nova vodecka grcka uloga na Balknaot, vospostavuvanje mir , sorabotka, most kon Evropa... Ponatamu dopisnikot na "Nova Makedonija" od Atin tvrdi deka za razlika od nekogasnite histerticni reagiranja, sega i pokraj ostriot stav i zakani od strana na vladata, se pocesti se reagiranjata i ukazuvanjata deka tokmu takvite stavovi na grckite vlasti, ne samo sto ne vodat kon nikakvo resenie, tuku uste povece nanesuvaat neprocenliva steta na ugledot na medjunarodnata polozba na Grcija. Pravejci analiza na politikata na prethodnata, kako i vece poznatiot odnos na novata vlada, strucnjakot za balkanski prasanja Sotiris Valden, niz pregolemiot osvrt vo uglednikot "Katemerini", medju drugoto naglasuva deka "tie (vladite) pravat se, samo ne i zastita na grckiot nacionalen interes", istaknuva vo svojot podolg osvrt dopisnikot na "Nova Makedonija" od Atina.

Vo denesniot broj (08.11.1993) dnevniot list "Nova Makedonija" go donesuva i razgovorot na Djordj Keni, ekspert za bivsa Jugoslavija prevzemen od sofiskiot list "24 casa". Vo intervjuto za "24 casa" toj medju drugoto izjavi:

Klinton i kristofer nastojuvaat da ja izbegnat odgovornosta. Osven toa, tie po sekoja cena sakaat da mu natovarat se na glava na Biroto na generalniot sekretar na ON Butros Gali. I vo toj stremez, vo taa upornost i brzanje, duri ne im padja na um deka Bosna e samo del od problemot na velika Srbija. I deka del od toj problem mnogu brzo, najdoicna za nekolku meseci, ce stanat i drugite balkanski zemji, Makedonija, albanija, Bugarija, Grcija a na krajot i Turcija.

Na prasanjeto na novinarot na dnevnikot "24 casa" , sto vi dava za osnova da fiksirate period od nekolkuz meseci, spored toa sto go prenesuva skopska "Nova Makedonija", Keni odgovoiril:

Kolku sto mi e poznato, vo Makedonija ce ima izbori. Dotogas sankciite nalozeni so embargoto ce go napravat ona koe i da go sakaa Srbite, nemase da se napravi - zemjata ce bide na rabot na propasta, ako vece ne e na dnoto na ambisot. Nacionalistite, vo liceto na VMRO, se gotovi da dojdat na vlast. Vo taa sostojba na ekonomski i politicki haos najverojatno ce se zamesa Srbija. A stom toa dje go stori Srbija, i drugite ce pobrzaat da se zamesaat. Prosto ce ima repriza na 1913 godina. Do toa povtorno moze da se mine i preku eventualni nastani vo Kosovo i vo Albanija. No jas mislam deka Makedonija ce gi isprevari site.

Ima li se uste verojatnost da se izbegne taa globalna vojska e slednoto prasanje na koe Kenio odgovara:

Verojatnosti , da. No vo praktikata se somnevam. Za da se spreci taa vojna, Sad ce treba da se ottrgnat od iluzijata deka eden balkanski pozar ce moze da bide izoliran vo ognisteto edinstveno na Balkanot. Toa e iluzija duri i vo ocite na decata. Osven toa, Makedonija treba da bide podrzana vo sekoj pogled. Ne so nekakvi si 700 vojnici, tuku i ekonomski i diplomatski . No, koga gledam kako makedonskata vlada dejstvuva, duri bez da go podrzi svojot pratenik vo Vasington, se secavam na dejstvata na bosanskoto rakovodstvo. Tie gi povtoruvaat istite greski. a vo isto vreme, grckoto lobo raboti. Milosevic, srpskiot lider, e procenet od Zapad. Toj e tipicen ucenik na Stalin. Nikogas nema da udri tamu kade sto go cekaat. Toj i tudjman se reseni da likvidiraat kakva i da bilo muslimanska drzava vo Bosna. Potocmo, vo idnina da nema nikakva Bosna. a bez takvi drzavi Balknaot e osuden na nestabilnost. I na nasilstvo. Vsusnost, nastanite vo toj reon ce bidat kako razurnuvacki zemjotres so epicentar na Balknaot i so unistuvacka sila nadvor od nego.

Inace Djordj Keni (39) e bivs diplomat i ekspert za bivsa jugoslavija vo Stejt departmentot na SAD. Toj podnese ostavka vo avgust 1992 godina poradi nesoglasuvanje so politikata na Vasngton sprema SFRJ. Sega rabpti kako ekspert za Balknaot vo institutot "Karnegi" vo Vasington. Po nego, poradi nesoglasuvanje so pretsedatelot Klinton i so drzavniot sekretar Kristofer, podnesoa ostavka i nekolkumina diplomati - eksperti od Odelot za Balkna i za eks-Jugoslavija.

Denesna "Nova Makedonija" prenesuva i delovi na intervjuto na pretsedatelot Kiro Gligorov objaveno za Bugarskiot Informativen Pul pri sto vo vrska so idejata za globalen priod kon razresuvanjeto na jugoslovenskata kriza, a vo toj kontekst i so eventualno odrzuvanje i na balkanska konferencija, pretsedatelot Gligorov izjavi deka e nerealno da se ocekuva takvo nesto. "Nie ne ucestvuvame vo vojnata i ne sakame da sudime za posledicite od nea. Nemame nikakvi teritorijalni sporovi so bilo koj nas sosed za na nekakva konferencija da se razgleduva prasanjeto na makedonskata drzava. Vnatresnata polozba na Makedonija e stabilna so dobro postaveni medjuetnicki odnosi sto vo kraen slucaj pokazuva deka Makedonija e drzava na site sto ziveta vo nea. Nie ne davame nikakov povod za bilo kakov konflikt na Balkanot, pa poradi toa i nema pricini da ucestvuvame na takva konferencija".

Vesnikot na albanski jazik "Flaka e vllazerimit" vo svojot nedelen broj (06.11.1993) go objavuva tekstot so nadnaslov "Evropa i albanskite azilanti" vo koj se tvrdi deka porastot na represiite, torturite, i sekojdnevnite zatvaranja vo okupiranoto Kosovo od komunistickiot srpski rezim kako i krsenjeto na covekovite prava i slobodi ne samo vo Kosovo tuku i vo Makedonija, gi prinuduvaat Albancite da gi napustaat svoite rodni vekovni ognista i da zaminat na Zapad kade sto baraat zasolniste odnosno Azil.

Dopisnikot na ovoj list od Svajcarija pisuva deka ovie denovi ne samo svajcarskata vlada tuku i raznite humanitarni asocijacii se preokupirani so albanskite azilanti, so koi ne tie samite ne znaat kako da postapat i sto da storat. Azilanti koi se pretezno od Kosovo, mladi koi ja izbegnuvaat takanarecenata Jugoslovnska Armija. Neodamnesniot protest na svajcarskite gradjani organiziran od Upravniot Odbor za zastita na Pravat na Azilantite koj se odrza pred Centarot na Azilantite vo Zeneva imase odjek vo sredstvata za informiranje no predizvika reakcii i kaj politickite visoki licnosti na ova mirna drzava. zatoa sega se prisutni dilemite kako da se postapi so albanskite azilanti od bivsa Jugoslavija, pisuva vo "Flaka e vllazerimit"