DEPORTIRANJE KOSOVSKIH ALBANACA IZ ZAPADNE EVROPE

AIM, 05.11.1993, Skopje

-kratki size teksta- ( Do sada avio-kompanija "Plaer Macedonija" organizovala cetri carter letova iz Norcepinga (Svedska) odakle su vraceni 320 gradjani iz SR Jugoslavije, pretezno Albanaca iz Kosova. Zazto je Makedonoja prihvatila da se Skopje upotrebi za ovaj nehuman posao. Zasada je prekinuta ova deportacija kroz Makedoniju najvise zbod reagiranja na zapadu a i zato sto su reagovale albanske partije u Makedoniji. Radi se o mladim Albancima koji su pobegli na zapad da bi izbegnuli mobilizaciju i odlazak na ratistima u Hrvatskoj i BiH.)K.M.

Cetiri carter letovi , sto vo tekot na oktomvri gi organizirase kompanijata "Paler Makedonija" na relacija Norceping (Svedska)-Skopje, prevezuvajci okolu 320 deportirani gradjani na SR Jugoslavija, poveceto Albanci od pokrainata Kosovo, iako izvedeni diskretno i podaleku od javnosta, denoviva predizvikaa komentari vo politickite krugovi vo Makedonija.

Skopskiot dneven vesnik "Vecer", deportacijata na Albancite od Kosovo, preku teritorijata na Makedonija ja izdigna na nivo na politicki problem, davajci ocenka deka celata akcija mu preci na drzavniot ugled na Republikata. Ovaa konstatacija e osobeno zasilena, zatoa sto za akcijata na svedskite vlasti, so koja tie se "osloboduvaat" od nesakanite gosti, koristejci makedonska aviokompanija i makedonsko vozdusno pristaniste, vo Skopje ne mozese da se najde nitu eden sogovornik koj oficijalno bi ja komentiral celata akcija. Nekako, kako po dogovor i vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo i vo Ministerstvoto za vnatresni raboti, se cuvstvuva deka ne sakaat celiot slucaj da se prezentira vo javnosta. Vo sedisteto na "Paler Makedonija" ni bese receno deka vremeno akcijata e stopirana i sega -zasega ne se planiraat novi letovi na relacijata Norceping - Skopje, iako so vladata na Svedska e postignat dogovor za desetina carter linii.

Problemot se najde na dneven red na Vladata na Republika Makedonija. Stopiranje na akcijata pobarale pretstavnicite na Partijata za demokratski prosperitet, sto gi prestavuva najgolemiot broj Albanci vo Makedonija. Taa e kolaicionen partner vo makedonskata vlada, zaedno so Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija i Liberalnata partija i partipicira vo vlasta so pet ministri. Tie pobarale stopiranje na deportaciite poradi nivniot "nehuman karakter". Nehumanosta se gleda vo odnos na toa sto makedonskite vlasti ne znaat nisto za sudbinata na deportiranite gradjani po vracanjeto na nivnite rodni mesta vo Kosovo. Se raboti glavno za lica sto na nekoj nacin se "ogresile vo zakonite na SR Jugoslavija", izbegnuvajci ja na primer voenata obvrska, mnogute mobilizacii vo poslednite dve godini i slicno, pa ne e tesko da se pretpostavi, deka po vracanjeto niv ne gi ocekuva nisto dobro.

Stopiranjeto na deportaciite predizvika momentna reakcija na svedskite vlasti, koi pobaraa detalni objasnuvanja za eventualnata odluka na makedonskata vlada. Medjutoa, nasproti niv, Makedonija se najde na "stolbot na sramot" kaj povece nevladini humanitarni organizacii od zapadna Evropa, medju koi prednicese "Amnesti internesel", pa soocuvajci se so rizikot da go izgubi ugledot sto do sega go gradese vo svetot, makedonskata vlada sepak resi da zapre so pomosta pri ovie deportacii. Osobeno sto, kako sto izjavi pomosnikot minister za nadvoresni raboti Lupco Arsovski "nie nemame nikakov interes od ova tranzitiranje". Vladata na Makedonija sega gi upatuva zainteresiranite drzavi (osven Svedska, vakvi deportacii vrsat i Germanija, Svajcarija i drugite skandinavski zemji, medjutoa so redovnite linii na makedonskite aviokompanii do Skopje kako najbliska destinacija do Kosovo, poradi toa sto i aerodromite vo Srbija se pod sankcii) da vlezat vo direktni pregovori so vlastite vo Belgrad i so Komitetot za sproveduvanje na sankciite pri OON za da mozat da se dozvolat direktni letovi do Pristina.

Vo monetot koga aferata so deportircite stotuku pocna da se siri, vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo pristigna baranje i od Svajcarija i taa da organizira masovna deportacija na okolu 200 lica, so posebni carter letovi, no za ova, po odlukata na Vladata zasega ne se razgovara.

Dopolnitelen element na celiot slucaj mu dade tvrdenjeto na, spored "Vecer", sigurni izvori, deka del od deportiranite, na patot od skopskiot aerodrom do granicata na SRJ, odnosno so Kosovo (se raboti za relacija od triesetina kilometri) naodjaat nacin da ostanat vo Makedonija, smestuvajci se navodno, kaj svoi rodnini i prijateli vo gradovite niz zapadna Makedonija, kade sto mnozinstvoto naselenie e Albansko. Seta toa predizvika negoduvanje vo Javnosta prosledeno so prasanjeto, zasto ovie deportacii ne se vrsat preku drug aerodrom, vo sosedtstvoto na Srbija, na primer sofiskiot vo Bugarija, ili budimpestnaskiot vo Ungarija. Ministerstvoto za vnatresni raboti ne pocuvstvuva potreba da gi demantira ovie tvrdenja, medjutoa visok sluzbenik na Ministerstvoto prokomentira deka "tie si ja znaat svojata rabota i ne im e prv pat da vrsat fizicko obezbeduvanje na lica koi samo tranzitiraat niz Makedonija". Toa znaci deka tie garantiraat deka licata sto se so uredni dokumenti go zavrsuvaat svoeto nesrecno patesestvie tamu kade sto treba - zad granicata so Kosovo.

Vo ovoj moment vakvi masovni tranzitiranja na deportirani od zapadnoevropskite drzavi preku Makedonija ne se vrsat. Makedonskata vlada ne sakajci da gi ima kako "griza na sovesta" ludjeto, za koi neoficijalno doznava deka po vracanjeto na Kosovo imaat problemi so vlasta, resi problemot da im go prefrli na tie sto vsusnost gi vrsat deportaciite. Vaka odiumot na evropskata javnost, pretstavena od humanitarnite dvizenja i organizacii nepotrebno se svrte kon Makedonija koja sosema nevina, na kraj izleze - nehumana. GORAN MIHAJLOV