IZBOR STAMPE

Skopje Nov 1, 1993

AIM, SKOPJE, 02.11.1993

"Nova Makedonija" vo svojot revijalen broj od 30.10.1993 objavuva podolg intervju so Ljupco Georgievski, pretsedatel na VMRO'DPMNE, partija koja vazi za edna od najekstremnite vo makedonskata politicka scena. Prenesuvame del od ova intervju.

-Vo dosegasnite razgovori cesto bese upotrebuvan terminot zastoj na demokratskite procesi, zastoj na demokratijata vo Makedonija i Vie cesto zboruvate za toa.

Lj.G. - Mnogu mi e milo sto deneska slusam deka VMRO-DPMNE ne e edinstvena vo tie napadi i kritiki za zastojot na demokracijata. Toa go slusam vece i od drugite oppzicioni partneri a uste pomilo mi e sto go slusam toa i od edna partija koja e vo samata Vlada. Od liberalnata partija koja na nekoj nacin gi iznesuva istite stavovi i mislenja. Zmaci nasite bile vo pravo. Zastojot na demokratijata vo RM go gledame na nekolku nivoa. Prvo ona sto nie cesto go kritikuvame, vo sredstvata za javno informiranje. Sakame ili ne sredstvata za javno informiranje se eden segment ne samo vo makedonskata drzava, tuku vo site drzavi na Evropa i vo svetot vo koja se gleda dali postoi demokratija i kolku postoi taa demokratija dali postoi klasicna diktatura ili pak postoi ona sto vece ima i svoja politika fomrmulacija sto se narekuva nezna diktatura. A toa e onoj tip na diktatura kade sto nema zatvaranje, nema ubivanje, represii, medjutoa vo mediumite se onevozmozuva opozicijata da dobie prostor, a tokmu sredstvata za javno informiranje treba da bidat nositeli na kreiranjeto na demokratijata.

Mislis deka imame sega edna takva "nezna diktatura"?

LJ.G. - Tocno taka. Smetam deka ona sto vo zemjata se slucuva vo planot na demokratijata, bez somnenie, ne moze da se narece eden tip na totalitarna diktatura od onoj sto go imavme vo komunistiskiot sistem, ne moze da se narece ni so temel na evropska demokratija i smetam deka ona sto se slucuva vo Makedonija najsoodveten termin e tokmu ona sto se narekuva nezna diktatura, odnosno diktatura vo rakavici vo koja rekov nema britalni zatvaranja, nema britalni nasilstva medjutoa se koristat site moznosti site nacini da se onevozmozi opozicioniot partiski protivnik ili duri da receme nezavisnite individualci koi se pojavuvaat so vsoi opozicioni mislenja.

-Dali smetatae deka samo preku sredstvata za javno informiranje moze da se vidi zastojot na demokratskite procesi?

Lj.G. - Toa e edniot segment. Vtoriot segment za zastoj na demokratijata vo Makedonija e tokmu onaa sto se narekuva odnesuvanje na Ministerstvoto za vnatresni raboti, odnosno na drzavnata bezbednpst kon politickiot zivot, povecepartiskiot zivot na RM, i voopsto kon demokratijata odnosno ona sto se narekuva covekovi prava, pri sto ne treba da naveduvam povece primeri zasto site nie gi znaeme koi se primerite. Koga za vreme na takanareceniot ednopartiski sistem se sluci "Vevcani", padna ne samo rakovodstvoto na togasnoto ministerstvo za vnatresni raboti tuku padna kompletnoto drzavno rakovodstvo. Znaci sepak se rabotese za nekakva odgovornost, se rabotese za eden proces kojsto bese doveden do kraj. Vo povecepartiskiot sistem ni se slucija tri ili cetri vevcanski slucai. Tepanje vo Radovis, tepanje vo Kuklis, tepanje vo Djorce Petrov, nikoj za toa ne podnese nikakva odgovornost. Nikoj ne bese odgovoren, nemase demokratsko zavrsuvanje na tie slucai.

Vo site ovie intervencii na policijata zaginaa ludje samo na Bit-pazar. Toj slucaj ne go spomnuvate.

Lj.G. - Ne go spomnuvam slucajot Bit-pazar od ednostavna pricina sto smetam deka slucajot vo Bit-pazar e pokraj toa sto Vladata ne dade takva ocena vo svojata zadnina bese pred se politicki slucaj, a vo taa smisla nasiot stav kako parlamentarna grupa bese jasno iznesen...

Seriozno mislite deka vo Makedonija nekoj od vlasta rabpti za voozobnovuvanje na Jugoslavija?

Lj.G. - Apsolutno mozam, da vi kazam deka nie tri godini javno ja iskazuvame nasata nedoverba vo nadvoresnata i vnatresnata politika na drzavnoto rakovodstvo i vo nivnata spremnost da se prifati idejata do kraj za makedonska drzava. A deka deneska vo Makedonija e toa potpolno prisutno, mozete na sekoj cekor da ja vidite Jugoslavija. Toa e politika koja ja vodi drzavnoto rakovodstvo. Nie vo Makedonija vo ovoj moment ne moze da zboruvame za Makedonija i za Makedoncite zatoa sto sekoj koj ce go upotrebi zborot Makedonec e posebno ce gi izrazi svoite patriotski cuvstva kon Makedonija ce bide narecen nacionalist, medjutoa znacite na jugoslovenstvopto mozete da gi vidite na sekoj cekor. I toa e bez somnenie drzavna politika.

Vo sto vie konkretno gledazte vracanje na jugoslovenstvoto?

Lj.G. - Recisi dve godini od donesuvanjeto na ustavot na samostojna i nezavisna makedonska drdjava, do denm denes bitu vo eden mig ne sum se cuvstvuval deka zivema vo edna takva samostojna i nezavisna makedonska drzava so sitre elementi na edna drzavnost. Vo taa smisla, politikata na toa jugoslovensko vo Republika Makedonija pokraj politickata inicijativa, koja da receme vidlivo bese na konferencijata vo Ohrid za reintergracija na Jugoslavija. Pokraj mnogubrojnite kontakti na visoko politicko nivo sto se pravat so istata drzava, vo ovoj moment najmnogu e vidliva klasicnata kulturna asimilacija, kulturno-informativna asimilacija na makedonskiot prostor. Makedonija e podracje na dominacija na takanarecenata lugo-kultura ili srpska kultura.