Evro za noavo "Politiko"
Mediji
Evro za novo "Politiko"
Vstop nemškega kapitala na srbski medijski trg . Beograjska Politika in nemški koncert WAZ sta oblikovala skupno podjetje, v katerem imata oba partnerja po 50 odstotkov kapitala.
Zaposleni v Politiki, najstarejšem dnevnem časopisu na Balkanu, so v torek, 29 januarja z lastnimi očmi videli en kovinski evro, del skupne vsote več kot 25 milijonov evrov, ki jih je nemški medijski koncern "WAZ Medien Gruppe" investiral kot ustanoviteljski vložek v novonastalo podjetje "Politika Newspapers and Magazines." Luc Glant, izvršni direktor in eden od delničarjev WAZ-a je s pripombo, da naj ga "dajo nekam v redakcijo kot majhen znak tega k čemur težite, torej da vstopite v Evropo" podaril metalni kovanec Darku Ribnikarju, generalnemu direktorju in glavnemu uredniku Politike AD. Na ta način je tudi simbolično razglasil konec večmesečnih pogajanj o prvem prodoru zahodnega kapitala v nek srbski medij po padcu Slobodana Miloševića.
Vodstvo (dosedanje) Politike vztraja pri pojasnilu, da to, kar se je na ta dan zgodilo, ni bila prodaja enega od najbolj vplivnih in pogosto najbolj zlorabljanih medijev v Srbiji, temveč partnersko oblikovanje podjetja, v katerem bosta oba ustanovitelja - Politika AD in WAZ imela po 50 odstotkov kapitala. Nenavadno je, da je od celotnega finančnega ustanovnega sklada novega podjetja - 25 milijonov evrov - ustanoviteljska vloga Politike AD samo 1000 evrov, skupaj z njenimi publikacijami in infrastrukturo za proizvodnjo in distribucijo tiska. Pri tem Politika takoj po oblikovanju novega podjetja vanj vnaša samo polovico od že tako simbolične vsote 1000 evrov, drugo polovico pa mora priložiti v roku dveh let. V skupno podjetje Politika istočasno ne vnaša svojih nepremičnin oziroma poslovnih prostorov.
S pogodbo je določena tudi razdelitev pristojnosti, v kateri isključna odgovornost za uredniško politiko ostaja na Politiki, medtem ko bo imel WAZ več pooblastil ob odločanju o investicijah. Da bo res tako naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da se WAZ tudi v drugih državah, v katerih posluje, drži načela nevmešavanja v uredniško politiko informativnih glasil. Za generalnega direktorja je postavljen Darko Ribnikar, potomec družine Ribnikar, ki je januarja 1904 osnovala Politiko, njegov namestnik pa je predstavnik WAZ-a Andre Bajer. On bo tudi edini predstavnik WAZ-a s stalnim sedežem v Beogradu.
V dogovorih za vstop nemškega kapitala v Politiko je posredoval srbski premijer Zoran Djindjić in ob tem uporabil prijateljske vezi z nekdanjim koordinatorjem Pakta za stabilnost jugovzhodne Evrope Bodom Hombachom, (ki prihaja na čelo WAZ-a) in nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem. Prav tako ni bilo opaziti kritičnih reakcij v javnosti, denimo pričakovanega očitka, da se je "Politika komajda iztrgala iz Miloševićevih rok, sedaj pa bo postala sredstvo za uresničevanje političnih interesov srbskega premijera in njegovih nemških prijateljev." Da lastninska transformacija ne bi bila izpeljana v popolni tišini so poskrbeli sami beograjski novinarski krogi, ki so že pred zaključkom pogajanj z WAZ-om opazili, da je visoko funkcijo v Politiki dobil Nenad Stefanović, nedavni šef informativne službe v Đinđićevi Demokratski stranki (DS).
Novinarji, predvsem tisti zaposleni v Politiki, so skeptični do obljub, da bo vseh 1800 zaposlenih prešlo v novo podjetje. Po njihovih navedbah so doslej dobili zgolj informacijo, da naj bi do 1. marca dobili nove odločbe o zaposlitvi, ki naj bi vsebovale tudi številke z novimi plačami "v skladu z življenskimi stroški," karkoli to že pomeni.. Neuradno se je v hiši že prej govorilo, da bo prihod novega lastnika pomenil odpoved delovnega razmerja za polovico zaposlenih. V samem listi Politika, kjer je zaposlenih 200 ljudi pa naj bi jih dvajset upokojili. Vsem je jasno, da novi lastniki vpeljujejo nova pravila za delo in obnašanje. Tako kot je to že po navadi, ko je ljudi strah pred prihodnostjo, pa si novinarji v Politiki krajšajo delovni čas tudi s pozdravi v nemščini, saj je je takoj po podpisu pogodbe v uredniških računalnikih pojavil mali slovar nemških besed.
V skladu s pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja ostajajo na trgu vse Politikine publikacije izdaje, saj jih ni mogoče nobene "ugasniti" brez soglasja predstavnika jugoslovanskega partnerja. V beograjskih novinarskih krogih je kljub temu slišati, da je vodstvo Politike že pripravljeno na to, da izda soglasje za ukinitev večine Politikinih publikacij, saj naj bi nemški partner zahteval, da da se ohrani zgolj dnevnik Politika in periodična izdaja Svet računalnikov (Svet kompjutera), načrtuje pa izdajo še enega dnevnika. S kioskov bi tako dokončno izginili Politika Ekspres, ilustrovana Politika, Sportski žurnal, Viva in Huper.
Med novinarji v Politiki pa je koč tudi slišati, da so se predstavniki WAZ-a iže pogovarjali tudi o "sodelovanju" z vosokonakladnim dnevnikom Večernje novosti in BIGZ-om (Beograjski založniško-grafični zavod), bojda pa so oko vrgli tudi na TV Politiko. Po teh trditvah se vodstvo Večernjih novosti še čvrso upira "nemškemu izzivu", medtem ko usodi TV Politike in BIGZ-a še nista znani.
Kapitalski vstop v Politiko in potencialne pogodbe z drugimi beograjskimi časopisi predstavljajo za WAZ le nadaljevanje izjemno uspešnega prodora na trge jugovzhodne Evrope. Medijski koncern iz Essna je eden od najbolj uspešnih založnikov časopisov v Nemčiji v drugi polovici našega stoletja. V tem trenutku tiska skoraj petsto medijev letno, s prometom 3,6 milijarde nemških mark v lanskem letu. Kot lastnik ali solastnik izdaja 24 dnevnih listov, 45 časopisov za široko bralno publiko, 33 strokovnih časopisov , štiri TV časnike in množico komercialnih izdaj v Nemčiji, Češki, Avstriji, Madžarski, Hrvaški, Romuniji in Bolgariji. Naklada njihovih dnevnih časnikov je bila v prejšnjem letu višja od štirih milijonov tiskanih primerkov dnevno. V sosednji Hrvaški, s katero se Srbija najraje primerja, je WAZ že lastnik 50 odstotkov delnic zagrebškega podjetja Europa Prees Holding, ki izdaja Jutarnji list, tednik Globus, večje število ženskih in najstniških časopisov, hrvaško izdajo Playboja in Cosmopolitana.
Vera Didanović (AIM)