Kemijsko orožje iz Mostarja

TUE, 20 NOV 18:00:00 GMT

Mračni novi svet

Zahodni svet je po zahrbtnih terorističnih napadih na New York 11. septembra še posebej strah terorističnih napadov s kemijskim in biološkim orožjem. Zanimivo pa je dejstvo, da bi prihodnji teroristični napadi lahko bili izpeljani tudi s kemičnim orožjem, ki je bilo proizvedeno v bivši Jugoslaviji in ki je bilo izpopolnjevano na področju BiH oziroma v Mostarju.

Pred dvema letoma so namreč hrvaški novinarji odkrili, da je JLA imela 40 metrskih ton sarina, skritega v podzemeljskih skladiščih tovarne kemijske oborožitve v Lučanih (ZRJ), kar so tedaj potrdili tudi viri v Pentagonu. Del te proizvodnje je bil uskladiščen in izpopolnjevan tudi v bivšem inštitutu Jugoslovanske ljudske armade v mestu Potoci, deset kilometrov severneje od Mostarja.

Da bi razumeli vse vidike proizvodnje kemijske oborožitve v bivši Jugoslaviji se moramo vrniti v leto 1967, ko so bila opravljena prva vojaška raziskovanja na področju kemijske oborožitve v SFRJ in ko je JLA pričela s proizvodnjo sarina v Potocih v bližini Mostarja. Na 52 hektarjih zemljišč je Vojaški tehnični inštitut iz Beograda izgradil instalacije za proizvodnjo, raziskave, analizo in sintezo strupenih plinov, pripadajoče laboratorije, podzemeljska skladišča in centre za preiskuse na živalih. V dislociranem raziskovalnem kompleksu beograjskega Vojnega inštituta se nikoli niso proizvajale večje količine smrtnonosnega plina, pač pa so v tem inštitutu izvajali le raziskave o učinkih sarina.

Pred samim pričetkom vojne, januarja in februarja leta 1992 je bila po 34 letih dela celotna oprema z vsemi tehničnimi dokumenti preseljena iz inštituta v Potocih v Lučane. Z ukazom Generalštaba JLA je bil inštitut v Potocih zaprt konec februarja leta 1992. Projekt proizvodnje sarina, ki se je nekaj deset let razvijal v laboratorijih poleg Mostarja predstavlja prvi popolni projekt kemijske oborožitve proizvedene v SFRJ. Delovni naziv projekta je bil "HM-502." Po raziskavah v Mostarju se je proizvodnja nadaljevala v tovarni "Prva iskra" v Bariću, v Republiki Srbiji.

Po nekaterih podatkih je bil celoten "know-how" proizvodnje sarina dostavljen Iraku. Znanstveniki iz Iraka so pogosto obiskovali Lučane, prav tako pa so v času Titove Jugoslavije bivši eksperti JLA pogosto potovali v to arabsko državo. Sodelovanje v procesu proizvodnje kemijske oborožitve je bilo še osebej intenzivno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Sarin je kot sredstvo za množično uničevanje privlačen za teroriste ker ga ni težko proizvesti, istočasno pa lahko že v majhnih količinah ubije več tisoč ljudi. Težko ga je odkriti, ker je brez vonja, čas v katerem deluje je zelo kratek, hkrati pa je 26-krat bolj ubijalski od cijanida. Ta kemični strup so razvili nacisti med drugo svetovno vojno. Prav tako je potrebno opozoriti na dejstvo, da so teroristi pred šestimi leti že napadli s sarinom v tokijski podzemeljski železnici. Člani japonskega kulta Aum Shinrikyo so leta 1995 vrgli sarin v tokijski metro in na ta način usmrtili 12, tako ali drugače pa ranili 5000 ljudi od katerih mnogi še danes trpijo zaradi dihalnih in drugih zdravstvenih težav. Britanske enote posebne policije so pred letom dni z vpadom v neko hišo prav tako preprečile zaroto s sarinom podobno tokijskemu napadu, kjer bi bili cilj znova potniki v podzemeljski železnici.

Vojna z biološkim orožjem kot takšna ni seveda nič novega - še v vojni v Mandžuriji 1931 leta je bilo uporabljeno biokemijsko orožje. Biološki teror je dobil na pomenu ob pričetku vojne v Zalivu, ko je kairski časopis "Al-Akbar" objavil, "Komsomolskaja Pravda" pa potrdila, da poleg posebej izvežbanih skupin za udare po zahodnih centrih obstajajo tudi skupine za napade z biološkim orožjem. Ena od potencialno najbolj nevarnih držav v kateri se proizvaja takšno orožje za množično uničevanje je še zmeraj Irak Sadama Huseina.

Biološki agensi delujejo tako, da prodirajo v respiratorni trakt in živčevje žrtve, ob današnji hitrosti in obsegu letalskega prometa pa bi se izredno nevarne bakterije lahko razširile po celotnem svetu v nekaj urah. Za njihovo širjenje ni nikakršnih geografskih ali podobnih preprek. Posebej nevarna je bakterija antraksa ali Bacilius anthracis (antraks), ki lahko preživi v obliki spor celo desetletje in ji ne škodita niti visoka, niti nizka temperatura. Z vstopom v človeško ali živalsko telo se prebuja in razvija, posledica tega pa je smrt, ki nadstopi v času treh ali petih dni, če se okuženemu v roku 12 ur ne vbrizga antibiotik. Vdahnjena bakterija ubija človeka hitro, smrt pa nastopi v najtežjih mukah. Relevantne ocene govorijo o tem, da bi unča antraksa (28 gramov), ki bi prišla v ventilacijski sistem na delno pokritem stadijonu ubila 70 - 80 tisoč gledalcev v eni uri, druga študija pa je potrdila, da bi biološki udar z aerosolom nad New Yorkom ubil najmanj 600 000 judi. Glede na to je jasno, zakaj se v zahodnih državah širi strah pred napadom z biološkim orožjem.

Čeprav besede mnogih visokih uradnikov pred napadom na nebotičnike v New Yorku in Pentagonu niso imele veliko odziva v javnosti je v kontekstu sedanje situacije pomembno spomniti na preroške besede bivšega ameriškega ministra za obrambo Roberta Cohena, ki je že leta 1999 opozarjal pred terorizmom posledica katerega bi bile številne človeške žrtve. Tega leta je, v članku objavljenem v Washington postu opozoril da se morajo ZDA pripraviti za "mračni novi svet." V daljšem članku je med drugim napisal, kako so "v zadnjih mesecih oči svetovne javnosti upravičeno uprte v grožnjo ameriškim interesom in vrednostim na Balkanu," zaradi česar si ZDA "ne morejo privoščiti da bi se osredotočile na grožnje ki so mnogo bliže, kot je na primer nevarnost pred kemijskim ali biološkim napadom na ozemlje ZDA."

"ZDA so sedaj soočene z nečim, kar bi lahko imenovali paradoks supersile. Naša konvencionalna vojaška superiornost prisiljuje naše nasprotnike da z nekonvencionalnimi, nesorazmernimi sredstvimi udarijo po naši Ahilovi peti. Vsaj 25 držav, vključujoč Irak in Severno korejo sedaj posedujejo ali so neposredno pred možnostjo razvitja in posedovanja orožij za množično uničevanje. Poseben razlog za skrb je mogoče posedovanje variole v nekem od vojaških arzenalov. Ta strašna in nalezljiva bolezen je desetkala celotne narode skozi stoletja, človeštvo pa je pred njo trenutno nezaščiteno. Grozi nam nevarnost da bo to orožje prišlo v roke posameznikov ali neodvisnih skupin, teroristov ali verskih fanatikov izven meja ZDA, zanesenjakom in samozvanim prerokom apokalipse," je zatrdil tedanji minister za obrambo ZDA.

Tudi glavna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije WHO Gro Harlem Brundtland je nedavno izjavila, da bi se svetovne vlade morale pripraviti za možnost kemijskih in bioloških napadov. "Moramo biti pripravljeni na možnost da ljudje postanejo žrtve napada s kemijskimi in biološkimi agensi" je izjavila na sestanku ministrov za zdravje ameriškega kontinenta v Washingtonu.

Ti podatki jasno kažejo na preizkušnje, ki čakajo zahodni svet, pa tudi oblasti balkanskih držav, ki morajo proučiti poti odtekanja kemijskega oroižja s prostorov nekdanje Jugoslavije na Bližnji vzhod. Pravilna lokacija ubojitega orožja bi v veliki meri pripomogla preventivnim ukrepom proti terorizmu. Ali bo zahteva o pričetku preiskav o teh vprašanjih prišla na naslove BiH, Hrvaške in Srbije s strani ZDA ali kakšne druge države v tem trenutku še ni znano. Vendar je mogoče, da te preiskave v tem trenutku že potekajo, vendar daleč od oči javnosti.

Zoran Tihić (AIM Mostar)