Pivska vojna: Slovenci na trgu BiH

V množici najrazličnejših zgodb o ilegalnih poteh visoko profitabilnega blaga, drog, živali iz Srbije in ljudi iz Azije se je v Bosni pojavila povsem nenavadna zgodba o sumljivem izvoru slovenskega piva. Zgodba ni "kavarniška" in ne izvira zgolj iz dvorišča Banjaluške pivovarne, edinega dobičkonosnega podjetja v Republiki Srbski - kakor bi se morda zdelo na prvi pogled. Zgodba z grenkim priokusom piva je namreč že sredi prejšnjega meseca prišla z uradnimi dokumenti na naslove vlade RS in Federacije BiH, Sveta ministrov BiH, Carinske uprave in Davčne uprave Federacije BiH.

V obširnem pismu štiri bosanske pivovarne - Sarajevska, Banjaluška, Tuzlanska in Bihaška - zahtevajo od vlad in državnih organov, da sprejmejo hitre in energične ukrepe za preprečevanje ilegalnega uvoza piva in mineralne vode v BiH. Pivovarji trdijo, da se uvoz piva izvaja preko fakturiranega zmanjšanja resnične cene piva za 30 do 40 odstotkov, tako da se na ta način zmanjšuje osnova za plačevanje carine in davkov. Zmanjšani del cene, tako pojasnjujejo pivovarji, se fakturira posebej kot "usluga pakiranja".

Bosanski pivovarnarji so še posebej jezni na Slovence in 'Pivovarno Laško'. V pismu trdijo, da je ta pivovarna lani uvozila v BiH 250.000 litrov piva ali 75 milijonov steklenic po 0,33 litra. Po njihovi računici je 'Pivovarna Laško' na ta način samo lani proračun BiH oškodovala za fantastičnih 5 milijonov DEM. Na osnovi analize trga so proizvajalci piva v BiH prišli do sklepa da je Pivovarna Laško v prvih petih mesecih tega leta na področju BiH povečala svoj promet za 30 odstotkov. Če so njihove ocene oškodovanja državnega proračuna v lanskem letu točne, potem bi pivski deficit letos lahko presegel 10 milijonov DEM.

Svoje trditve pivovarnarji pojasnjujejo na izračunu za oblikovanje maloprodajne cene 0,33 litrskega piva v nepovratni steklenici Pivovarne Laško. Tovarniška cena tega slovenskega piva za trg BiH znaša 0,45 DEM. Ko se dodajo še rabat kupcu (2,5 %) in prevoz do mejeBiH (0,03) dobimo carinsko osnovo v višini 0,47 DEM. Ko se zaračunajo še carina, akciza, prelevman, prevoz dokupca in dobiček uvoznika pridemo do veleprodajne cene v višini 0,70 DEM. Če na to dodamo še 20 % prometnega davka pridemo do maloprodajne cene, ki brez kakršnegakoli zaslužka prodajalca znaša 0,92 DEM. Toda, ker Pivovarna Laško uvozniku fakturira isto pivo po tovarniški ceni 0,30 DEM pridemo na koncu do maloprodajne cene 0,68 DEM. Iz vzporednega izračuna, tako trdijo pivovarnarji, je povsem jasno razvidno, da se po enoti proizvoda plača manjša carina za 0,027 DEM in za 0,04 DEM manjši prometni davek.

Komercialni direktor Banjaluške pivovarne Slobodan Čubrilo pojasnjuje skoraj enako kalkulacijo za pivo 'Pivovarne Union', ki svoje cenike za izvoz piva v BiH sprejema vsak mesec z tendenco padanja cen. Čubrilo je prepričan, da se razlika 30 odstotkov zmanjšane cene izvozniku predaja v gotovini. Prav tako trdi, da se nikoli ni posebej fakturiralo pakiranje piva. Prav tako je prepričan, da gre na ta način proizvajalec "na roke" uvozniku pri izogibanju davčnih obveznosti.

V maloprodaji je cena steklenice Laškega z 0,33 litra 0,72 DEM, kar se sklada z izračunom na osnovi fakturirane cene, ki je po trditvah pivovarjev zmanjšana. Eden od večjih trgovcev s pivom, ki želi ostati anonimen, trdi, da se pivo uvozniku plačuje preko tekočih računov in v gotovini. Tudi on je prepričan, da se del denarja prinaša pivovarnarjem v Slovenijo. Na vprašanje, kako to dokazati odgovarja:"Z vzporejanjem dokumentacije v Pivovarni Laško i pri uvozniku v BiH." Skoraj prepričan je, da uvozniki v BiH ne plačujejo davkov. In pojasnjuje; uvoznik v Federaciji BiH uvoženo pivo takoj prefakturira kupcu v Republiko Srbsko in nato obratno, tako da sploh ni mogoče ugotoviti, kje končajo kamioni s pivom.

Sogovorniki dodajajo še en argument; da bi se zmanjšalo tveganje odkrivanja teh mahinacij z dvojnim fakturiranjem slovenski pivovarnarji delajo v BiH samo z nekaterimi uvozniki. Tako 'Pivovarna Laško' izvaža pivo v BiH preko zasebnega podjetja "Podovi 2001" iz Gornjega Vakufa, katerega lastnik je Marko Šangro in "Davidov Hram" iz Banjaluke, katerega lastnik je Zdravko Močević.

Probleme z ilegalnim uvozom piva iz Slovenije ima tudi "Nikšička pivovarna." Ta pivovarna, ki jo je leta 1997 kupil belgijski koncern 'Interbrew' je konec lanskega leta doživela padec prodaje za 1,9 %, ki ga je poleg raznih drugih preprek povzročil tudi velik ilegalni uvoz tujih piv. Direktor pivovarne Patris Dirik trdi, da je bilo v Nikšiču mogoče kupiti 23 vrste piva iz uvoza in da niti na enem ni bilo mogoče najti oznake uvoznika.' Laško pivo' je prav tako najbolje prodajano tuje pivo v Črni gori.

V primeru Nikšičke pivovarne je mogoče nazorno videti, s kakšnim tveganjemtuji kupci vstopajo v investicije, če država ni sposobna nadzorovati uvoz piva. Obstoječe stanje na tržišču piva v BiH ni dobro priporočilo za zainteresirane kupce njenih pivovarn v začetempostopku privatizacije.Ali pa je, nasprotno, prav osvojeno tržišče za nekatere tuje pivovarnarje odprlo dobre finančne možnosti za njihov nakup?

Vlada RS se še ni odzvala na upozorila pivovarjev. Če iza uvoznikov piva ne bodo stali vplivni politični krogi, bi ugotovitve inšpekcijskih organov lahko odkrile milijonske utaje.

Branko Perić (AIM)