Možgani z ničlami
Kriza v Makedoniji
Odkar so se obmejni incidenti okoli Tanuševcev spremenili v frontalne spopade v okolici Tetova, drugega največjega mesta v Makedoniji, mi je vse manj jasno, kaj se pravzaprav dogaja.
V glavi mi odzvanja vprašanje, na katero nimam odgovora: zakaj in kako je Makedonija, edina od nekdanjih jugoslovanskih republik, ki je neodvisnost dosegla bez vojne, "oaza miru" po vseh krvavih vojnah v soseščini - na robu vojne, ki lahko razplamti cel Balkan?
"Dragi moji, kaj smo dočakali," mi piše v začetku elektronskega pisma moj prijatelj, dramski pisec Goran Stefanovski iz Canterburrya v Veliki Britaniji, kjer živi zadnjih nekaj let. In ni edini, ki ne more razumeti, kako in zakaj Makedonija praktično že v vojni.
Z Artanom Skenderijem, lastnikom TV "Art" iz Tetova s te dni slišim večkrat na dan. Prvič mi je pred nekaj dnevi povedal, da sliši streljanje na hribu z imenom Kale, ki se nahaja praktično v centru mesta. Drugega dne mi očitno nerazpoložen govori o katastrofi. Prebivalci zapuščajo mesto. Tretji dan...
"Po praznih ulicah mesta odzvanja ritmično, toda stalno bombardiranje. Oblaki dima in prahu se širijo po gozdu in mine eksplodirajo kilometer ali dva od središča mesta. Ko pade noč se rafalni ogenj sliši po vsej dolžini fronte, kjer si obe strani izmenjavata ogenj kilometer od vzhodnega hriba." Skoraj isti opis, kot ga sporoča Artan najdem tudi na Internetu, od katerega izvem še največ o dogajanju na področju spopadov. V Skopju se Makedonci, ki so zbežali iz Tetova zbirajo pred parlamentom. "Tetovo je makedonsko mesto in bo ostalo makedonsko. Zato se morate vrniti tja in živeti skupaj z Albanci" jim sporoča predsednik države Boris Trajkovski, medtem ko mu zbrani skandirajo "Dajte nam orožje! Dajte nam orožje!"
Predsednik je obljubil: "V nedeljo bomo razčistili s teroristi!" Kljub bombardiranju položajev gverilcev z minami in granatami v zadnjih dnevih se varnostne sile, kot javljajo tuji novinarji, niso premaknile niti za centimeter navzgor po hribu. Tetovo in okolico zapuščajo Albanci, ki odhajajo v Albanijo, zahodnoevropske države in Turčijo, kjer imajo sorodnike. Beguncev Albancev je celo petkrat več kot Makedoncev, je sporočil predsednik makedonske vlade Ljupčo Georgijevski v svojem nagovoru naciji. Georgijevski je ponovil ocene, da so krizo sprožili Albanci s Kosova in da ne gre za notranji makedonski konflikt. "Gre za agresijo, ki prihaja s Kosova in za to imamo dokaze," trdi Georgijevski. "Nikogar v Makedoniji danes ne morete prepričati, da vlade ZDA in Nemčije ne vedo, kdo so vodje teroristov in kaj želijo" obtožuje Georgijevski in dodaja, da bi jih te vlade "lahko zaustavile."
Kdo so zares ljudje, s katerimi se makedonske varnostne sile spopadajo v okolici Tetova? V zadnji iuzdaji tednika "Lobi", ki izhaja v albanskem jeziku smo objavili intervju s Fazli Veliuom (60) za katerega se trdi da je "politični vodja UCK" (Nacionalne osvobodilne armade). "Mi smo za integriteto Makedonije, ker mislimo, da Makedonija ne more obstajati brez Albancev," izjavlja Veliu. Šesto sporočilo UCK je razglasilo njihove politične cilje. Sklicuje se na mednarodno posredovanje v pogajanjih v konfliktu, in sprejem nove Ustave, po kateri bodo Makedonci in Albanci enaki etnični skupini v isti državi. UCK poudarja, da ne želi z ničemer škoditi integriteti makedonske države. Sporočilo je bilo sestavljeno z namenom, da prepriča mednarodno javnost, da uporniki ne želijo ustvariti velike Albanije ali razdeliti državo. Zahteve so skoraj enake s tistimi, ki jih imajo obstoječe albanske stranke, ki so že od prvega trenutka nastanka makedonske države del njenega parlamenta in vlade. Zakaj je potemtakem orožje zamenjalo politiko?
Pred parlamentarnimi volitvami v letu 1988 je vodja Demokratične stranke Albancev (ki je sedaj del vladajoče koalicije) Arben Xhaferi predlagal skupni nastop drugo albansko stranko - Stranko za demokratični napredek. Zaskrbljen zaradi pojava UCK (Osvobodilne vojske Kosova) je govoril, da si morajo albanske stranke skupaj prizadevati na uresničenju zahtev Albancev v Makedoniji, da jih ne bi porinile na obrobje kakšne druge "radikalne sile." Nepolna tri leta kasneje se je njemu in njegovi stranki zgodila makedonska OVK, ki ima isto kratico kot kosovska, vendar drugo ime - Nacionalna osvobodilna armada (NOA).
Mnogi tukajšnji Albanci trdijo, da je vse to rezultat neizpolnjenih obljub, korumpiranosti predstavnikov DPA na oblasti in uporaba sile proti Albancem, ki mislijo drugače na lokalnih volitvah leta 2000. Tisti Albanci, ki s simpatijami gledajo na UCK oziroma NOA poudarjajo, da so izgubili potrpežljivost, ker makedonske vlade in albanski predstavniki v njih v desetih letih niso naredili veliko v realizaciji njihovih zahtev na področju izobraževanja, še posebej visokega, kulturi, medijev, uporabi albanskega jezika, nacionalnih simbolov, zastave...
"Deset let zahtevamo dialog, vendar naše probleme ignorirajo" je izjavil Arben Xhafri, O Xhafriju in vladi Georgievskega pa se je še do včeraj govorilo, da znata presegati mednacionalne napetosti. "Makedonija ni enaka Kosovu ali Bosni, vendar ima zastrašujoče podobnosti z njima," trdi eden od kronikov novih balkanskih vojn.
Kljub temu, da sem se že dolgo tega izključil z Interneta se mi pred očmi še zmeraj vrti stavek, da "Nick Wood iz BBC-ja ki poroča iz Selca, (vasi blizu katere se vodijo spopadi) poroča, da mladi ljudje iz ure v uro prihajajo in se prijavljajo v prostovoljce Nacionalne osvobodilne armade (NOA)."
Odidem ven, da bi popil kavo. Nisem edini, ki je opazil razbite žardinjere z rožami, ki so krasile teraso pred neko picerijo v skopskem kompleksu "Porta vlae", katere lastnik je Albanec.
Listam današnje časopise, prepoznavam jezik sovraštva, ki se počasi, toda gotovo prikrada v medije. Pogledi mojih kolegov in znancev, za katere se zdi, da v meni že nekaj dni vidijo samo Albanca-terorista in se komaj zadržujejo, da mi ne bi rekli kaj neprijetnega, v meni vzbujajo turobne občutke.
Kako se bo to končalo? Ne vem. Ali je imel Goran Stefanovski isti občutek, ko je napisal, da se mu "možgani množijo z ničlo?"
Iso Rusi (AIM Skopje)