Plen pripada zmagovalcu
FRI, 16 MAR 23:00:00 GMT
Črna gora pred odločitvijo
Parlamentarne stranke v Črni Gori so končno desegle dogovor: izredne volitve bodo 22 aprila. O tolikokrat najavljenem referendumu bo padla odločitev šele po volitvah, čeprav je črnogorski predsednik Djukanović napovedal, da bo poslancem novega parlamenta že prvi delovni dan predlagal odločitev o izvedbi referenduma.
Izredne volitve 22 aprila, o referendumui pa bo odločal nov sklic parlamenta. To je, v kratkem, rezultat večmesečnih pogajanj predstavnikov vseh parlamentarnih strank s predsednikom in podpredsedniki črnogorskega parlamenta.
Nikakršnega dvoma ni, da referendum bo, če bodo na naslednjih volitvah večino v parlamentu osvojili Demokratska stranka socialistov (DPS) Socialdemokratska stranka in Liberalna zveza, stranke, ki si želijo rešitve problema državnega statusa. To potrjuje tudi izjava predsednika Črne Gore Djukanovića."Z zadovoljstvom in največjo odgovornostjo bom prvi delovni dan novega parlamenta predlagal v sprejem odločitev o referendumu o državnem statusu Črne gore," je izjavil Djukanović na nedavni novinarski konferenci.
In obratno; v kolikor večino dobijo Socialistična narodna stranka, Narodna stranka in Srbska narodna stranka - referenduma ne bo. To je že napovedal Predrag Bulatović. Podpredsednik Socialistične narodne stranke. "Ko zmagamo na volitvah ne bo referenduma, predsednik Djukanović pa bo tedaj moral razpisati nove, vendar izredne predsedniške volitve," je optimistično najavil Bulatović.
"Gre za partijo odprtega pokra, v kateri se v naprej vedo vse karte, razen tiste zadnje - aduta," je ocenil dr. Blagota Mitrić, član Ustavnega sodišča Črne gore. Zdi se, da ima dr. Mitrić prav. Izhodiščni položaj vseh političnih akterjev je jasen, nejasno je le - kdo bo zmagovalec. Kakor pa so stvari videti sedaj so le majhne možnosti, da bi bila le ena stranka absolutni zmagovalec prihodnjih volitev. Anketa CEDEM-a (Center za človekove pravice in demokracijo) kaže, da je Demokratična stranka socialistov še naprej najmočnejša stranka v deželi. Tej stranki zaupa 30,7 odstotkov anketiranih. Takoj za njo je Socialistična narodna stranka, za katero bi glasovalo 24,6 odstotkov) sledijo pa Liberalna zveza (9,1 odstotka), Narodna stranka (7 odstotkov) in Socialdemokratska stranka (4,5 odstotka).
Takšno razmerje moči kaže, da je verjetno ustvarjanje predvolilnih zvez. Do delitve bo prišlo v zvezi z glavnim vprašanjem - državnim statusom. To je že dalj časa osnovna prelomnica politične delitve v Črni gori in zato mnogi analitiki utemeljeno poudarjajo, da bodo izredne volitve pravzaprav "mini referendum".
Črnogorske stranke so brez velikih skrivnosti v zvezi s tem vprašanjem že razvrščene v dva osnovna bloka. DPS, SDP in LSCG se zavzemajo za mednarodno priznano Črno goro, SNP, NS in SNS pa so za Jugoslavijo, brez mednarodnega priznanja članic te federalne enote. Na osnovi že omenjene raziskave javnega mnenja je mogoče sklepati, da bi združene sile Demokratske stranke socialistov, Liberalne zveze in Socialdemokratske stranke lahko precej prepričljivo zmagale na naslednjih volitvah. Ankete govorijo o 46 odstotkih glasov v korist te koalicije. Po drugi strani bi "jugoslovanski blok", ki bi ga sestavljale SNP, NS in SNS dobil okoli 33 odstotkov glasov.
To je na prvi pogled enostavna računica. Toda kakor je na Balkanu že tradicija prav nič ni niti enostavno, niti predvidljivo. Kajti če sodimo po dosedanjih izjavah je večja verjetnost, da bo prišlo do oblikovanja koalicije, kartere skupni cilj bi bil ohranitev ZR Jugoslavije. Socialistična narodna stranka in obe stranki "narodnjakov" že nastopajo precej sinhronizirano. Skupaj so zahtevali predčasne volitve in jih dobili. Grozili so z bojkotom referenduma in tudi ta je bil odložen. Logistična podpora, ki jo oblastem v Beogradu daje Evropska Unija je dodatni motivacijski faktor, da ta "jugoslovanski blok" v pogajanjih pokaže skrajno nepopustljivost.
Poleg tega imajo vse tri stranke redne in zelo intenzivne stike z uradnim Beogadom, predsem s predsednikom ZRJ Koštunico. V zvezni vladi so namreč tudi predstavniki SNP in SNS, Voditelji Narodne stranke so bili pred kratkim "gosti" predsednika ZRJ - istega dne, ko se je ta pogovarjal z Djukanovićem v Beogradu. Kot portočajo izvori iz vrhov strank je Koštunica voditeljem Narodne stranke predlagal, da vstopijo v "prisilno zvezo" z Socialistično narodno stranko, da bi na ta način na volitvah porazili tiste stranke, ki se zavzemajo za mednarodno priznano Črno goro.
Narodni stranki seveda ni lahko sprejeti takšno odločitev po vseh grenkih besedah, ki so jih v zadnjih letih izrekli na račun voditeljev SNP. Kljub temu pa jih v takšno volilno strategijo usmerja tudi nevarnost, da se jim sedanja podpora sedmih odstotkov med volilno kampanjo enostavno"stopi." Nekaj podobnega se je zgodilo Liberalni zvezi na volitvah leta 1989, ko je z nekdanjih 13 odstotkov med ostro kampanjo padla le na 6,3 odstotka podpore, saj je njihove glasove "posesala" koalicija "Da bi živeli bolje."
Sedaj bi se nekaj podobnega lahko zgodilo Narodni stranki. Del njihove sedanje volilne baze bi se lahko odločil, da bo dal glas močnejšemu - SNP-ju - zaradi prepričanja, da bo glas tej stranki močneje podprl borbo proti "secesionistom" iz DPS-a. Dosedanja praksa kaže, da manjše stranke praviloma "pojedo" v borbah dveh prrevladujočih blokov. Zaradi vsega tega koalicija Narodne stranke s Socialistično narodno stranko ni videti kot nekaj nerealnega.
Težje je oceniti, če bodo predvolilno zvezo naredili DPS, SDP in LSCG. Pozicija Rakčevićevih Socialdemokratov je nepredvidljiva: najverjetneje bodo zagovarjali zvezo z Djukanovićevim DPS-om, saj si na ta način zagotavljajo nadaljevanje vladavine (saj so na meji številčnega praga za vstop v parlament) hkrati pa s tem podpirajo samostojno Črno goro kot programski cilj stranke. Liberalna zveza je namočnejši in najbolj dosleden zagovornik neodvisne Črne gore, vendar je že zelo dolgo v politični vojni z DPS-om in SDP-jem. Čeprav so bili liberalci do volitev leta 1989 v koaliciji na lokalni ravni z DPS-om in SDP-jem so v zadnjih dveh letih postali ostri kritiki koalicije in lani razdrli koalicijsko pogodbo, kar je privedlo do volitev v Podgorici in Herceg-Novom. Po tem so se njihovi pogledi vedno bolj oddaljevali.
Največja neznanka je vendarle Djukanovićeva DPS. Ta stranka se je vsa leta trudila igrati stranko centra. Sredi devedesetih je zbirala politične točke tako, da se je postavljala na sredino med skrajno črnogorskimi in skrajno srbskimi strankami. Sedaj znova poskuša nekaj podobnmega; istočasno je za mednarodno priznano Črno goro, vendar tudi za zvezo s Srbijo. To naj bi bila znova zmagovita taktika.Vendar pa so stališče uradnega Beograda in zavračanje platforme črnogorske Vlade preprosto prisilil DPS, da ne more več igrati vlogo stranke centra, pač pa se mora opredeliti. Sedaj je osnovni Djukanovićev problem vprašanje, ali je partijsko članstvo zrelo za sprejem odločitve o samostojni Črni gori. Nekateri dogodki znotraj stranke potrjujejo ocene, da bi to lahko sprožilo določene premike znotraj stranke in to skrbi vodilne DPS-a, ki jim znotrajstrankarski spopad pred volitvami res ni potreben.
Zato je najverjetneje, da se bodo Djukanović in njegovi strankarski kolegi še enkrat opredeliti za srednjo rešitev. Ne bodo se podali na veliko predvolilno koalicijo z Liberalno zvezo, pač pa bodo ohranili sodelovanje s Socialdemokratsko stranko. Na ta način bi po ocenah DPS-a lahko pod svojim okriljem zadržali tudi tiste neodločne državljane, ki jih liberalci odbijajo, prav tako pa bi zaradi zveze z DPS-om pridobili del tistih, ki brez zadržkov podpirajo suvereno Črno goro. V tem primeru bo koalicija z Liberalno zvezo skovana šele pred referendumom.
Vendar bi to lahko bila tudi zelo nepredvidljiva volilna tekma. Raziskave kažejo, da ima koalicija DPS in SDP podporo 34,2 odstotkov državljanov, medtem ko bi se za nasprotni blok - SNP, NS in SNS - odločilo 33,1 odstotka državljanov. Tisti, ki bo zmagal, bo dobil pravico da oblikuje vlado in to pomeni, da bodo odločale nijanse.
Izredne volitve 22 aprila bodo zato morda najbolj nepredvidljive doslej, še bolj nepredvidljive od tistih predsedniških, ko je Djukanović "za dlako" in z razliko zgolj pet tisoč glasov porazil Momirja Bulatovića. S to razliko, da so vloge sedaj še veliko večje. Od rezultata volitev, ki so pred Črno goro bo odvisno ne samo kdo bo vladal, temveč tudi tudi v kakšni Črni gori bo vladal; neodvisni ali članico federacije. To pa več niso majhne razlike.
Draško Duranović (AIM Podgorica)